<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189157"><dc:title>Značilnosti motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) in težave izvršilnega funkcioniranja pri študentih</dc:title><dc:creator>Kolman,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)</dc:subject><dc:subject>izvršilno funkcioniranje</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>samoocenjevalni vprašalniki</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:description>Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je nevrorazvojna motnja, katere značilnosti lahko vztrajajo tudi v odraslosti. V obdobju visokošolskega izobraževanja se lahko težave kažejo na področjih organizacije, upravljanja časa, vzdrževanja pozornosti, načrtovanja in samoregulacije, ki so pomembna za vsakodnevno in študijsko funkcioniranje. Pri njihovem raziskovanju imajo pomembno vlogo samoocenjevalni vprašalniki, ki omogočajo vpogled v posameznikovo zaznavanje lastnih značilnosti ADHD in težav izvršilnega funkcioniranja.
Namen magistrskega dela je bil preučiti izraženost značilnosti ADHD in težav izvršilnega funkcioniranja pri študentih ter raziskati njihovo medsebojno povezanost. Posebna pozornost je bila namenjena preučevanju povezanosti delovnega spomina in inhibicije s širšimi vidiki vsakodnevnega izvršilnega funkcioniranja. Izvedena je bila kvantitativna, neeksperimentalna, presečna raziskava. Uporabljeni so bili samoocenjevalni vprašalniki ASRS, ADEXI in ESQ-R. Zaradi različnega števila veljavnih odgovorov pri posameznih vprašalnikih se je velikost vzorca med analizami razlikovala; za ASRS je bilo vključenih 157, za ADEXI 151 in za ESQ-R 147 udeležencev.
Pozitiven presejalni rezultat dela A vprašalnika ASRS v1.1 je doseglo 36,3 % udeležencev. Pri ADEXI so bile opisno bolj izražene težave inhibicije kot delovnega spomina, pri ESQ-R pa težave na področjih uravnavanja čustev in vedenja ter organizacije. Študenti, ki so navedli, da že imajo diagnozo ADHD, so poročali o večjih težavah izvršilnega funkcioniranja kot študenti brez diagnoze; statistično značilne razlike so bile ugotovljene pri vseh obravnavanih merah razen pri uravnavanju čustev ESQ-R. Večja izraženost značilnosti ADHD je bila pozitivno povezana z vsemi obravnavanimi merami izvršilnega funkcioniranja, pri čemer sta bili povezavi s skupnima rezultatoma ADEXI in ESQ-R močni oziroma zelo močni. Skupna rezultata obeh vprašalnikov izvršilnega funkcioniranja sta bila zelo močno povezana, različni vzorci povezav med njunimi področji pa so pokazali različno povezanost posameznih področij izvršilnega funkcioniranja. V skupnem regresijskem modelu, v katerega sta bila ADEXI in ESQ-R vključena sočasno, je statistično značilen samostojni prispevek k razlikovanju med pozitivnim in negativnim presejalnim rezultatom ASRS ohranil le ESQ-R, medtem ko prispevek ADEXI ni bil statistično značilen.
Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju povezanosti med značilnostmi ADHD in različnimi vidiki samoocenjenega izvršilnega funkcioniranja pri študentih ter nakazujejo, da ADEXI in ESQ-R zajemata deloma prekrivajoče se, vendar različno opredeljene vidike samoocenjenega izvršilnega funkcioniranja. Hkrati lahko ugotovitve predstavljajo izhodišče za razmislek o načrtovanju ustreznih podpornih ukrepov v visokošolskem okolju.</dc:description><dc:publisher>M. Kolman</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 08:30:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189157</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
