Selektivna vključenost EU v bilateralne spore v okviru širitve EU: študiji primera Hrvaške in Severne MakedonijeŠušteršič, Zoja (Avtor) Kočan, Faris (Mentor) Jekić, Aleksandar (Komentor) širitev EUbilateralni sporiretorična ujetostHrvaškaSeverna Makedonija.Magistrsko delo obravnava selektivno vključenost Evropske unije (EU) v bilateralne spore v okviru pristopnega procesa. To doseže s primerjalno analizo dveh vertikalnih bilateralnih sporov med državo članico in državo kandidatko, in sicer mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter identitetnega spora med Bolgarijo in Severno Makedonijo. Empirični del magistrske naloge, ki temelji na kvalitativni analizi primarnih dokumentov EU, je strukturiran skozi tri razlagalne mehanizme, in sicer racionalistični institucionalizem, sociološki institucionalizem in teorijo retorične ujetosti. Rezultati kažejo, da vključenost EU ni odvisna od resnosti spora, ampak od prekrivanja treh razlagalnih mehanizmov. V hrvaškem primeru so mehanizmi delovali dopolnjujoče, kar je omogočilo aktivno mediacijo in procesno ločitev spora od pristopnih pogajanj. V primeru Severne Makedonije pa so mehanizmi delovali omejevalno, saj je identitetna narava spora izničila možnost učinkovitega delovanja strateških in retoričnih pritiskov, kar je vodilo v politično postavljeno vključenost EU in delno institucionalizacijo bolgarskih zahtev v skupnem pogajalskem okviru. Rezultati magistrskega dela kažejo, da je vključenost EU v bilateralne spore selektivna in strukturno pogojena. Sedanji širitveni okvir EU ne razpolaga z zanesljivim institucionalnim mehanizmom za obravnavanje bilateralnih sporov, kar zmanjšuje predvidljivost pristopnega procesa in ustvarja tveganje za nadaljnjo bilateralizacijo.20262026-10-02 07:30:19Magistrsko delo/naloga189139sl