<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189113"><dc:title>Vpliv netopne lesne vlaknine na izkoristljivost energije in hranljivih snovi pri pitovnih piščancih</dc:title><dc:creator>Peterca,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rezar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>pitovni piščanci</dc:subject><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>netopna lesna vlaknina</dc:subject><dc:subject>hranljive snovi</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:subject>izkoristljivost</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Prehranska vlaknina dolgo ni veljala za pomembno sestavino krme, vendar se je pokazalo, da ima lahko predvsem netopna prehranska vlaknina (nPV) pomembno vlogo pri prebavi. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih koncentracij mletega lesa (ML) kot vira nPV in strategije krmljenja na prirast ter bilanco in izkoristljivost hranljivih snovi in energije pri pitovnih piščancih. Poskus smo izvedli na 120 piščancih provenience ross 308, v bilančni poskus pa smo vključili 48 piščancev. Piščanci so prejemali krmo brez ML, z 0,8 % ali z 20 % ML, pri čemer je ML nadomestil del osnovnih sestavin krmne mešanice, v skupini V20/0% pa so do 26. dne starosti prejemali 20 % ML, nato pa kontrolno krmo. Merili smo bilanco in izkoristljivost suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB), surovih maščob (SM), surove vlaknine (SV), surovega pepela (SP), bruto energije (BE) in rudninskih snovi (Ca, P, Mg, K, Na, Fe, Zn, Mn, Cu). Rezultati so pokazali, da različne koncentracije nPV niso vplivale na povprečni dnevni prirast, vendar sta skupini V0% in V20/0% dosegli višjo končno telesno maso kot skupini V0,8% in V20%. Nizka koncentracija nPV (V0,8%) ni vplivala na bilanco SS, SB, SV, SP in BE, medtem ko je visoka koncentracija nPV (V20%) poslabšala navidezno bilanco SM in izkoristljivost SS, SM in BE, ni pa vplivala na izkoristljivost SB, SV in SP. Pri rudninskih snoveh različne koncentracije nPV in strategija krmljenja niso imele vpliva na izkoristljivost Ca, P, Mg, Zn, Mn in K. Dodatek 20 % ML je pozitivno vplival na izkoristljivost Fe, dodatek 0,8 % ML in krmni režim pa na izkoristljivost Cu, medtem ko sta uporabljeni koncentraciji nPV poslabšali izkoristljivost Na. Ugotavljamo, da dodatek 0,8 % ML ni imel negativnih učinkov. Uporaba 20 % ML v prehrani pitovnih piščancev ni bila ugodna, medtem ko je strategija krmljenja te negativne učinke delno omilila.</dc:description><dc:publisher>N. Peterca</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 07:16:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
