<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189108"><dc:title>Povezanost telesne dejavnosti s potekom nosečnosti in perinatalnimi izidi pri nosečnicah z nosečnostno sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Alenabi,	Azin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lučovnik,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>nosečnostna sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>perinatalni izidi</dc:subject><dc:description>Nosečnostna sladkorna bolezen (NSB) je motnja presnove glukoze, ki se prvič pojavi ali je prvič prepoznana med nosečnostjo in je povezana z večjim tveganjem za zaplete pri materi in novorojenčku. Redna telesna dejavnost je temeljni nefarmakološki ukrep, vendar ugotovitve o njeni povezanosti z zapleti nosečnosti in poroda pri ženskah z NSB niso enotne. Namen magistrskega dela je bil preučiti povezanost redne telesne dejavnosti s potekom nosečnosti in izbranimi perinatalnimi izidi pri nosečnicah z NSB. Retrospektivna opazovalna raziskava je temeljila na podatkih Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije in zajela 17652 enoplodnih nosečnosti z diagnozo NSB pri ženskah, ki so rodile med letoma 2020 in 2024. Nosečnice so bile razvrščene na telesno dejavne (vsaj dvakrat tedensko po najmanj 30 minut) in telesno nedejavne (manj kot dvakrat tedensko). Povezanost s preučevanimi izidi smo ocenili s testom hi-kvadrat in multiplo logistično regresijo, pri kateri smo upoštevali starost matere, pariteto, indeks telesne mase pred nosečnostjo in prirast telesne mase med nosečnostjo. Telesna dejavnost je bila povezana z manjšo potrebo po inzulinskem zdravljenju, pogostejšim prirastom telesne mase znotraj priporočenih vrednosti ter manjšo pojavnostjo prezgodnjega poroda pred 32. in 37. tednom gestacije, gestacijske hipertenzije in preeklampsije. Ugotovili smo tudi manjšo verjetnost rojstva novorojenčka, lahkega ali težkega za gestacijsko starost, ter manjšo pojavnost vakuumske ekstrakcije in epiziotomije. Po upoštevanju drugih dejavnikov povezave s carskim rezom, poškodbami porodne poti 3.–4. stopnje in oceno po Apgarjevi pod 7 v peti minuti niso bile statistično značilne. Ugotovitve podpirajo spodbujanje redne telesne dejavnosti pri nosečnicah z NSB. Nadaljnje raziskave bi lahko prispevale h natančnejšim priporočilom glede vrste, intenzivnosti in trajanja vadbe.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-02 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189108</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
