Članek Teorija Praške šole o knjižnem jeziku Aloisa Jedličke šestdeset let poznejeStankovska, Petra (Avtor) knjižni jezikčeščinabohemistikaPraški lingvistični krožekJezikovna normaV članku Teorija Praške šole o knjižnem jezikuje Alois Jedlička strnil stališča članov Praškega lingvističnega krožka o sodobnem češkem knjižnem jeziku, osnovno metodologijo preučevanja in opisa knjižnega jezika ter dodal svoje nazore o tej problematiki, upoštevajoč pereče vprašanje soobstoja knjižnega jezika in njegovih narečnih različic. Iz članka izhaja, da je v opis sodobnega knjižnega jezika, torej jezika sredine šestdesetih let 20. stoletja, treba vključevati tudi določene narečne različice in prvine, ki so pogoste v govorjenem knjižnem jeziku. Kot argument uporablja vse pomembnejšo vlogo radia in televizije, ki pokrivata celotno češko govorno območje. Opozarja tudi na možnosti uporabe novih pristopov v jezikoslovju, predvsem na uporabo teorije informacij in statistike pri ugotavljanju dejanskega stanja norme knjižnega jezika. V tem prispevku bomo nekatere zaključke in metodološke predloge iz Jedličkovega članka ocenili s stališča današnjega stanja, rabe in funkcije knjižnega jezika ter dejavnikov, ki nanj danes vplivajo.20262026-10-01 11:21:42Članek v reviji189098slLicenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 1. 10. 2026)