Kartiranje olesenele vegetacije z globokim učenjem in s podatki daljinskega zaznavanjaGabrič, Adam (Avtor) Grigillo, Dejan (Mentor) Kokalj, Žiga (Komentor) Lisec, Anka (Član komisije za zagovor) Marsetič, Aleš (Član komisije za zagovor) Penko Seidl, Nadja (Član komisije za zagovor) doktorske disertacijegrajeno okoljeposamezna drevesadrevesa v vrstahskupine dreves in grmičevjamejiceobvodna vegetacijagozdklasifikacijakonvolucijska nevronska mrežaortofotomodel višin krošenjOlesenela vegetacija na kmetijskih območjih svoji okolici zagotavlja raznolike ekosistemske storitve (ohranja biotsko raznovrstnost, preprečuje odnašanje prsti, shranjuje ogljik, pomaga nadzorovati škodljivce itd.). Podatki o njenem obsegu so skopi, zato smo preizkusili možnosti njene klasifikacije iz podatkov daljinskega zaznavanja. Uporabili smo podatke državnega aerolaserskega skeniranja, iz katerih smo izdelali model višin krošenj, in podatke državnega ortofota. Za zaznavanje olesenele vegetacije, ki smo jo delili na posamezna drevesa, drevesa v vrstah, drevesa v sadovnjakih in oljčnikih, skupine dreves in grmičevja, mejice, obvodno vegetacijo in gozd (razredi olesenele vegetacije), smo uporabili metode nadzorovane klasifikacije. Sprva smo razrede olesenele vegetacije klasificirali s konvolucijskimi nevronskimi mrežami DeepLabV3+, HRNet in U-Net, ki so zanesljivo prepoznavale olesenelo vegetacijo v celoti, a bile manj uspešne pri njenem razvrščanju v pravilen razred. Zato smo preizkusili zaznavanje olesenele vegetacije tudi z objektno klasifikacijo, s katero smo dosegli najvišji povprečen Jaccardov indeks na testnih območjih (44,52 %). Dosegel ga je postopek, ki vključuje binarno klasifikacijo krošenj s HRNet in večrazredno klasifikacijo razredov olesenele vegetacije z večslojnim perceptronom. Postopek smo uporabili za kartiranje olesenele vegetacije po celotni državi; ugotovili smo, da je največ olesenele vegetacije izven gozda v krajinah primorske regije, najmanj pa v krajinah alpske regije. Postopek olesenelo vegetacijo v večini krajin najpogosteje razvrsti med skupine dreves in grmičevja; izjeme so primorske krajine, kjer prepozna veliko dreves v sadovnjakih in oljčnikih, in kraške regije, kjer veliko olesenele vegetacije razvrsti med mejice. Od ostalih krajin odstopajo še krajine ob večjih rekah, kjer je veliko obvodne vegetacije. Zaradi pomanjkanja učnih vzorcev iz visokogorskih krajin so rezultati tam manj zanesljivi kakor drugod.[A. Gabrič]20262026-10-01 08:45:11Doktorsko delo/naloga189069sl