Nudenje celostne podpore učencem, ki počasneje usvajajo znanjeLeskovšek, Lana (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Košir, Janja (Komentor) učne težaveotroci z učnimi težavamiučenciki počasneje usvajajo znanjesplošne učne težavecelostna podporapsihosocialna podporazaznana lastna kompetentnost učiteljevUčenci, ki počasneje usvajajo znanje, so ena od podskupin učencev s splošnimi učnimi težavami. Gre za učence z mejnimi ali podpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki pa nimajo motnje v duševnem razvoju. V primerjavi z vrstniki težje dosegajo učne zahteve. Njihove težave se kažejo na kognitivnem področju (npr. pozornost, spomin, izvršilne funkcije), učnem področju (npr. branje, pisanje, matematika, usvajanje učnih vsebin), na psihosocialnem področju, ki zajema čustveno, motivacijsko, socialno področje ter področje duševnega zdravja, ter na področju okolja (sodelovanje s starši, drugimi strokovnjaki, razredno okolje). Soočajo se z nižjo samopodobo, socialno izključenostjo, težavami v socialnih odnosih, nižjo motivacijo, anksioznostjo in frustracijami. Kljub izrazitim težavam na več področjih so v razredu lahko spregledani in ne prejmejo vedno ustrezne celostne podpore. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji prepoznavajo področja, na katerih ti učenci potrebujejo podporo, katere oblike podpore uporabljajo v praksi, kako se delovne izkušnje, dodatna izobraževanja in zaznavanje lastne kompetentnosti povezujejo z nudenjem celostne podpore ter s katerimi izzivi se pri njenem nudenju soočajo. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri je podpora, ki jo učencem nudijo v osnovni šoli, celostna. Raziskava je bila zasnovana kot neeksperimentalna deskriptivna raziskava s korelacijskimi in primerjalnimi elementi ter z elementi mešanega raziskovalnega pristopa. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom med 98 učitelji razrednega pouka, ki imajo izkušnje s poučevanjem učencev, ki počasneje usvajajo znanje, na rednih osnovnih šolah v Sloveniji, ter s polstrukturiranimi intervjuji s štirimi specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, ki imajo izkušnje z nudenjem podpore učencem, ki počasneje usvajajo znanje. Podatki so bili kvantitativno obdelani s programom SPSS in kvalitativno z vsebinsko analizo. Rezultati so pokazali, da učitelji ter specialni in rehabilitacijski pedagogi prepoznavajo raznolike potrebe učencev, ki počasneje usvajajo znanje, pri čemer te zajemajo učne, kognitivne in psihosocialne vidike ter vidike okolja. Ob tem so v največji meri prepoznavali potrebe na področju učenja in okolja, medtem ko so bile potrebe na kognitivnem in psihosocialnem področju prepoznane v nekoliko manjšem obsegu, vendar še zmeraj v precej visoki meri. Ugotovili smo, da učitelji učencem na vseh teh področjih tudi nudijo podporo, kar nakazuje, da je podpora v precejšnji meri celostna, pri čemer je bila najvišje ocenjena podpora na področju okolja, zelo podobno visoko pa tudi na učnem in psihosocialnem področju, medtem ko je bila najnižje ocenjena podpora na kognitivnem področju. Med proučevanimi dejavniki so se z nudenjem podpore pozitivno povezovali delovne izkušnje, dodatna izobraževanja in zaznava lastne kompetentnosti, pri čemer so bile povezave z dodatnimi izobraževanji manj izrazite. Med najbolj izraženimi izzivi so izstopale administrativne obremenitve, sodelovanje s starši, zagotavljanje ustreznih virov ter prilagajanje poučevanja potrebam učencev. Ugotovitve kažejo na pomen celostne podpore pri tej skupini učencev, hkrati pa opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem usposabljanju učiteljev, večji sistemski podpori ter zagotavljanju ustreznih pogojev za izvajanje podpore v praksiL. Leskovšek20262026-10-01 08:30:29Magistrsko delo/naloga189066sl