<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189055"><dc:title>Vpliv sindroma policističnih jajčnikov na dojenje</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>sindrom policističnih jajčnikov</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>androgeni hormoni</dc:subject><dc:subject>inzulinska rezistenca</dc:subject><dc:subject>laktogeneza</dc:subject><dc:subject>laktacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom policističnih jajčnikov je pogosta hormonska motnja, ki prizadene ženske v rodni dobi. Za ta sindrom je značilno hormonsko neravnovesje, ki povzroča prekomerno proizvodnjo androgenih hormonov, kar lahko ovira ovulacijo in povzroči neredne ali izpuščene menstruacije. Lahko se kaže tudi z aknami, s hirsutizmom, pridobivanjem telesne mase in z odpornostjo na inzulin. Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov opisujejo slabšo uspešnost dojenja. Namen: S pregledom literature raziskati in predstaviti vpliv sindroma policističnih jajčnikov na dojenje. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali s pomočjo spletnega portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DikUL), v bibliografskih podatkovnih zbirkah CINAHL Ultimate, PubMed, Cochrane in Medline Plus. V analizo smo vključili slovenske in angleške članke, objavljene od leta 2008 do leta 2025, ki obravnavajo povezavo med sindromom policističnih jajčnikov in dojenjem. Rezultati: Rezultati kažejo, da sindrom policističnih jajčnikov vpliva na laktacijo predvsem posredno, prek hormonskega neravnovesja in presnovnih motenj. Povišane ravni androgenih hormonov lahko zavirajo delovanje prolaktinskih receptorjev, inzulinska rezistenca pa vpliva na sintezo laktoze in s tem na volumen mleka. Pogosta je tudi zakasnjena laktogeneza II. Pomembno vlogo ima povišan indeks telesne mase, ki negativno vpliva na hormonski odziv in uspešnost dojenja. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da sindrom policističnih jajčnikov sam po sebi ni vedno neodvisen dejavnik za slabše izide dojenja, ampak deluje v kombinaciji z drugimi dejavniki, predvsem debelostjo. Ključna sta zgodnje prepoznavanje tveganj in ustrezna podpora materam s sindromom policističnih jajčnikov, saj lahko s celostnim pristopom izboljšamo uspešnost dojenja.</dc:description><dc:publisher>[T. Kuhar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-01 07:46:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>