Analiza govornih dejanj v japonskih komentarjih z formalnim slogom na družbenih omrežjihZupanc, Marina (Avtor) Shigemori Bučar, Chikako (Mentor) formalni slogjaponščinagovorna dejanjadigitalna komunikacijakeigoMagistrsko delo raziskuje zakaj in kdaj se japonski uporabniki družbenih omrežij odločijo za rabo formalnega sloga v sicer neformalnem okolju družbenih omrežij. V digitalnem okolju je manj pritiska glede jezikovnih norm kot v pogovoru v živo, kar je povezano z možnostjo anonimnosti, družbenimi normami in digitalne jezikovne kulture. Digitalna komunikacija je pogosto hitra, fragmentirana, javna in usmerjena k širokemu, heterogenemu občinstvu, kar postavlja pod vprašaj ustaljene načine izražanja vljudnosti in funkcijo formalnega sloga. Raziskava temelji na analizi govornih dejanj po klasifikaciji J. Searla in analizi jezikovnih označevalcev vljudnosti v komentarjih japonskih uporabnikov družbenih omrežij. Analiza pokaže, da se formalni slog najpogosteje uporablja v primerih izražanja mnenja, osebnih izkušenj in vrednotenja ter podajanja predlogov in prošenj naslovniku. Analiza povezave med označevalci vljudnosti in govornimi dejanji pokaže, da označevalci vljudnosti niso razporejeni naključno, temveč ima vsaka kategorija govornega dejanja v komentarjih svoj vzorec označevalcev vljudnosti ter jezikovna sredstva, ki podpirajo funkcijo komentarja. Magistrsko delo dokazuje, da se je v komentarjih japonskih družbenih omrežij oblikovala razmeroma ustaljena jezikovna kultura v povezavi z izražanjem vljudnosti v okviru formalnega sloga, ki ni bistveno odvisen od vrste platforme ali področja delovanja naslovljenega podjetja. Analiza pogostosti govornih dejanj in označevalcev vljudnosti med platformami kaže na zanemarljivo majhne razlike med platformami.[M. Zupanc]20262026-10-01 07:20:39Magistrsko delo/naloga189034sl