Primerjava subjektivnih in objektivnih mer kognitivnega delovanja pri osebah s funkcijsko kognitivno motnjo ter zdravih osebahTonkli, Špela (Avtor) Podlesek, Anja (Mentor) Brezovar, Simon (Komentor) kognitivne sposobnostinevropsihološko ocenjevanjesubjektivni kognitivni upadperfekcionizemruminacijaZa funkcijsko kognitivno motnjo (FKM) so značilne vztrajne subjektivne kognitivne pritožbe, ki jih ni mogoče ustrezno pojasniti z objektivno ugotovljeno organsko okvaro. Osrednjo značilnost motnje predstavlja notranja nekonsistentnost, ki se lahko kaže kot neskladje med visoko stopnjo subjektivno zaznanih kognitivnih težav in razmeroma ohranjenim objektivnim kognitivnim delovanjem. Ker je bila notranja nekonsistentnost pri FKM doslej obravnavana predvsem kvalitativno in empirično pomanjkljivo raziskana, je bil namen magistrske naloge primerjati subjektivno in objektivno kognitivno delovanje posameznikov s FKM in zdravih kontrol ter neposredno ovrednotiti neskladje med obema vidikoma kognitivnega delovanja. Ker naj bi k nastanku in vzdrževanju motnje prispevali tudi psihološki dejavniki, smo dodatno preučili vlogo perfekcionizma in ruminacije pri FKM. V raziskavi je sodelovalo 21 posameznikov s FKM in 30 zdravih kontrol, starih od 49 do 80 let (M = 64,76; SD = 9,26). Udeleženci so opravili individualni nevropsihološki pregled, v okviru katerega so izvedli preizkuse za oceno spomina, pozornosti, izvršilnih funkcij in jezikovnih sposobnosti ter izpolnili vprašalnike za oceno subjektivnih kognitivnih težav, perfekcionizma in ruminacije. Rezultati so pokazali, da so posamezniki s FKM v primerjavi z zdravimi kontrolami poročali o statistično značilno izrazitejših subjektivnih kognitivnih težavah, skupini pa se nista statistično značilno razlikovali v objektivnem kognitivnem delovanju. Izračun indeksa subjektivno-objektivnega kognitivnega razkoraka je pokazal statistično značilno večje neskladje med merama pri posameznikih s FKM v primerjavi z referenčno vrednostjo kontrolne skupine. Izraženost perfekcionizma in ruminacije se med skupinama ni statistično značilno razlikovala, prav tako nismo ugotovili statistično značilne povezanosti obeh dejavnikov s kognitivnim delovanjem pri posameznikih s FKM. Naše ugotovitve podpirajo prisotnost notranje nekonsistentnosti med subjektivnimi in objektivnimi merami kognitivnega delovanja pri posameznikih s FKM. Neposredna kvantifikacija razkoraka predstavlja nov pristop k empiričnemu preučevanju notranje nekonsistentnosti pri FKM ter ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje dejavnikov, ki prispevajo k njenemu nastanku in vzdrževanju.[Š. Tonkli]20262026-10-01 07:20:25Magistrsko delo/naloga189031sl