<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=189029"><dc:title>Interoceptivno zavedanje kot mediator med zadovoljenimi relacijskimi potrebami v partnerskem odnosu in zadovoljstvom v partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Koščak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvelc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zadovoljenje potreb</dc:subject><dc:subject>zavedanje</dc:subject><dc:subject>interocepcija</dc:subject><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z odnosi</dc:subject><dc:description>Relacijske potrebe predstavljajo pomemben vidik medosebnih odnosov, njihova zadovoljenost pa posamezniku omogoča, da se počuti sprejetega, varnega in povezanega z drugimi. V medosebnih odnosih ima pomembno vlogo tudi interoceptivno zavedanje, ki vključuje procese zaznavanja in procesiranja notranjih telesnih signalov. V magistrskem delu smo raziskovali odnose med zadovoljenostjo relacijskih potreb v partnerskem odnosu, interoceptivnim zavedanjem in zadovoljstvom v partnerskem odnosu ter preverili mediatorsko vlogo interoceptivnega zavedanja. Raziskava je bila izvedena na slovenskem vzorcu 273 posameznikov, od tega 221 žensk in 52 moških. Udeleženci so bili stari med 18 in 70 let ter so bili v času izpolnjevanja v partnerskem odnosu. Izpolnjevali so Večfaktorski vprašalnik interoceptivnega zavedanja, Lestvico zadovoljenosti relacijskih potreb v partnerskem odnosu in Lestvico ocene partnerskega odnosa. Rezultati so pokazali, da višja zadovoljenost relacijskih potreb v partnerskem odnosu pomembno napoveduje višje zadovoljstvo v partnerskem odnosu. Višja zadovoljenost relacijskih potreb je prav tako napovedovala višje rezultate na dimenzijah Nezaskrbljenost in Zaupanje, ki sta pomembno napovedovali tudi višje zadovoljstvo v partnerskem odnosu. Mediacijska analiza je pokazala statistično značilen skupni posredni učinek dimenzij interoceptivnega zavedanja, pri čemer se je kot edini statistično značilen posamezen mediator izkazala dimenzija Nezaskrbljenost. Neposredni učinek zadovoljenosti relacijskih potreb na zadovoljstvo v partnerskem odnosu je tudi po vključitvi mediatorjev ostal statistično značilen. Ugotovitve kažejo, da posamezni vidiki interoceptivnega zavedanja niso enako pomembni pri pojasnjevanju povezave med zadovoljenostjo relacijskih potreb in zadovoljstvom v partnerskem odnosu ter da lahko le del tega odnosa pojasnimo z interoceptivnim zavedanjem. Posebej pomembna se kaže manjša zaskrbljenost ob neprijetnih telesnih občutkih, ki bi lahko predstavljala enega izmed procesov, prek katerih se zadovoljenost relacijskih potreb povezuje z višjim zadovoljstvom v partnerskem odnosu. Raziskava tako prispeva k celovitejšemu razumevanju partnerskega zadovoljstva, saj izpostavlja prepletenost medosebnih dejavnikov in različnih vidikov interoceptivnega zavedanja.</dc:description><dc:publisher>[A. Koščak]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-10-01 07:20:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>189029</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
