Psihometrične značilnosti merjenja odličnosti visokošolskega učiteljaKristl, Nina (Avtor) Sočan, Gregor (Mentor) Makovec Radovan, Danijela (Komentor) odličnost visokošolskega učiteljakakovost izvedbe študijskega procesapojmovanja odličnosti visokošolskega učiteljavrednotenje dela visokošolskega učiteljarezultati študijskega procesarazvoj vprašalnikaV doktorski disertaciji se ukvarjamo z merskimi vidiki odličnosti visokošolskega učitelja. Izhodišče proučevanja je vprašanje, kako odličnost visokošolskega učitelja vsebinsko opredeliti, jo operacionalizirati kot predmet merjenja in preveriti psihometrične značilnosti razvitega merskega instrumenta. V teoretičnem delu smo odličnost visokošolskega učitelja umestili v širši kontekst kakovosti izvedbe študijskega procesa in pokazali, da različna pojmovanja kakovosti predpostavljajo različne kriterije njene presoje. Predstavili smo obstoječe pristope k opredeljevanju odličnosti visokošolskega učitelja ter okvir veljavnosti merjenja, v katerem mora proučevanje odličnosti zagotoviti dokaze, ki podpirajo interpretacijo rezultatov glede na predviden namen njihove uporabe. Izhajali smo iz predpostavke, da je mogoče odličnost visokošolskega učitelja konceptualizirati skozi strokovno, didaktično in pedagoško odličnost, v empiričnem delu doktorske disertacije pa smo preverjali, ali se takšna konceptualizacija potrdi tudi kot empirično razločljiva merska struktura. Empirični del doktorske disertacije sestavljajo štiri povezane raziskave. V prvi raziskavi smo s kvalitativnim pristopom opredelili in operacionalizirali značilnosti odličnosti visokošolskega učitelja ter oblikovali izhodiščni nabor postavk vprašalnika. V drugi raziskavi so izvajalci študijskega procesa presojali pomembnost posameznih značilnosti odličnosti, v tretji raziskavi pa so iste značilnosti presojali študenti. V obeh raziskavah smo preverjali notranjo strukturo vprašalnika, zanesljivost lestvic in razločljivost predpostavljenih dimenzij. V četrti raziskavi smo vprašalnik prilagodili za vrednotenje dela konkretnega visokošolskega učitelja ter preverili povezanost zaznane odličnosti učitelja z zaznanimi rezultati študijskega procesa. Ugotovili smo, da tako izvajalci študijskega procesa kot študenti večino obravnavanih značilnosti ocenjujejo kot relevantne za presojo odličnosti visokošolskega učitelja. Kot najpomembnejše so se pokazale značilnosti, neposredno povezane z izvedbo študijskega procesa – razumljivost razlage, pripravljenost na izvedbo študijskega procesa, pravičnost, spoštljiv odnos ter podpora študiju in razvoju študentov. Potrjevalne faktorske analize niso podprle teoretično predpostavljene tridimenzionalne konceptualizacije odličnosti. Raziskovalna grafična analiza je pokazala večdimenzionalno organizacijo postavk, vendar z vsebinsko prepletenimi in ne povsem jasno razmejenimi področji. Ključna ugotovitev doktorske disertacije je, da odličnosti visokošolskega učitelja ni smiselno razumeti kot reflektivnega konstrukta, pri katerem bi bile posamezne značilnosti zgolj odrazi ene skupne latentne lastnosti. Bolj smiselno jo je obravnavati kot preplet medsebojno povezanih kompetenc, ravnanj in lastnosti učitelja. Doktorska disertacija tako prispeva k razumevanju pojmovanj odličnosti visokošolskega učitelja v slovenskem visokošolskem prostoru, razvoju vprašalnika za njeno proučevanje ter razmisleku o možnostih in omejitvah merjenja oziroma vrednotenja odličnosti visokošolskega učitelja.20262026-10-01 07:15:32Doktorsko delo/naloga188987sl