<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188951"><dc:title>Več-senzorski sistem za zvočnik s povratno zanko na podlagi gibanja membrane</dc:title><dc:creator>Gačnik Sedmak,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Beguš,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>povratnozančna regulacija (MFB)</dc:subject><dc:subject>MEMS pospeškometer</dc:subject><dc:subject>piezoelektrični senzor</dc:subject><dc:subject>skupno harmonično popačenje (THD)</dc:subject><dc:subject>frekvenčni odziv zvočnika</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sta predstavljeni zasnova in izdelava večsenzorskega povratnozančnega sistema za regulacijo zvočnika (MFB, angl. Motional Feedback), ki temelji na lastno zasnovanem tiskanem vezju. Sistem omogoča primerjavo dveh vrst senzorjev gibanja membrane – MEMS pospeškometra in piezoelektričnega pospeškometra – s fizičnimi stikali, s katerimi uporabnik izbira med klasičnim delovanjem zvočnika (brez MFB) ter delovanjem z enim ali drugim senzorjem v povratni zanki. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni principi MFB regulacije, izvor nelinearnih popačenj v elektroakustičnih pretvornikih ter primerjava lastnosti MEMS in piezoelektričnih senzorjev pospeška. Testiranih je bilo več pospeškometrov, med katerimi sta bila izbrana dva najprimernejša – ADXL326 (MEMS) in AB2065B-LW100-R (piezo), za katera je bilo zasnovano senzorsko vezje, pritrjeno neposredno na tuljavo zvočnika. Na podlagi meritev senzorskega vezja je bilo zasnovano celotno vezje, ki vključuje napajalni del, vhodni predojačevalnik, ločena regulacijska sklopa za MEMS in piezo senzor, izhodne filtre, izhodno močnostno stopnjo in tokovno zaščito. Vezje je bilo izdelano na štirislojnem tiskanem vezju in sestavljeno v končno napravo, pripravljeno za uporabnika, vključno z omrežnim napajanjem in tokovno zaščito. Izvedene meritve so pokazale, da uporaba MFB sistema pomakne spodnjo mejo frekvenčnega odziva zvočnika navzdol (pri MEMS senzorju s 40 Hz na 25 Hz, pri piezo senzorju na 30 Hz) in poravna frekvenčni odziv v uporabnem območju. Prav tako zmanjša THD za najmanj 15 % in največ 82 %. Zmanjšanje je največje predvsem pri nizkih frekvencah in visokih izhodnih napetostih. MEMS senzor je zaradi konstantnega odziva od DC naprej pri poravnavi frekvenčnega odziva dosegel boljše rezultate kot piezo senzor, slednji pa ima prednost nižjega lastnega šuma.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 11:50:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
