<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188915"><dc:title>Emulacija barvne palete in tonske krivulje filmskega negativa</dc:title><dc:creator>Vintar,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černec,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Filmski negativ
Emulacija
Digitalna kamera 
Barvna znanost
Stranske absorpcije nosilcev barve</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava možnosti prenosa barvnih značilnosti filmskega negativa Kodak Vision3 250D na digitalno kamero ARRI Alexa z uporabo barvnih meritev in barvnih transformacij. Osrednji cilj naloge je ustvariti barvno transformacijo v obliki LUT-a (Look-Up Table), ki digitalni sliki estetsko približa barvni karakter filmskega negativa brez poseganja v obstoječ postprodukcijski proces.
Metodološko jedro naloge temelji na snemanju standardizirane barvne karte X-Rite ColorChecker SG v identičnih kontroliranih svetlobnih pogojih z obema medijema. Iz pridobljenih posnetkov so bili z metodo vzorčenja izločeni barvni podatki posameznih polj barvne karte, ki so bili nato transformirani v skupen barvni referenčni prostor. Na podlagi primerjave med vrednostmi, izmerjenimi na digitalnem posnetku in posnetku filmskega negativa, je bila izdelana barvna transformacija, ki emulira barvni in svetlobni odziv filmskega negativa.
Teoretični del naloge opisuje ključne koncepte, ki so nujni za razumevanje praktičnega dela – osnove delovanja barvnega filmskega negativa in proces njegovega razvijanja, principe digitalnega zajema slike in barvnih prostorov, vlogo barvnih transformacij v sodobnem postprodukcijskem procesu in pomen barvne karte kot merskega instrumenta. Poseben poudarek je namenjen razlikam med filmskim in digitalnim barvnim zapisom in omejitvam, ki jih te razlike prinašajo pri emulaciji.
Rezultati kažejo, da je z opisanim pristopom mogoče ustvariti prepričljiv vizualni približek barvnega videza filmskega negativa, ki je estetsko relevanten za kinematografsko prakso. Hkrati analiza razkriva inherentne omejitve metode, ki izhajajo iz fizikalne neprimerljivosti obeh medijev. Naloga ne ponuja dokončne ali univerzalne rešitve za emulacijo filmskega negativa, temveč predstavlja dokumentiran in ponovljiv metodološki pristop, ki ga je mogoče nadgraditi ali prilagoditi za različne kombinacije kamer in filmskih materialov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
