<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188912"><dc:title>Zadovoljstvo na delovnem mestu, stres in namera menjave zaposlitve zaposlenih v laboratorijski medicini</dc:title><dc:creator>Klešnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podpora na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>avtonomija na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>namera o menjavi zaposlitve</dc:subject><dc:subject>laboratorijska medicina</dc:subject><dc:description>Laboratorijska medicina je specifično delovno okolje, za katero so značilni strokovna odgovornost, zahteve po natančnosti in pravočasnosti ter stalno zagotavljanje kakovosti. Namen magistrskega dela je bil prispevati k boljšemu razumevanju dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in na njihovo namero o menjavi zaposlitve. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v javnih medicinskih laboratorijih s področja medicinske biokemije in klinične kemije v Sloveniji.
Raziskava je bila izvedena v juniju 2026 s spletnim vprašalnikom, ki ga je v celoti izpolnilo 130 zaposlenih različnih strokovnih profilov. Podatki raziskave so bili analizirani z opisno statistiko, faktorsko analizo in mediacijsko regresijsko analizo, pri kateri sta bili ločeno obravnavani namera po odhodu iz organizacije in namera po menjavi delovnega mesta znotraj organizacije.
Rezultati kažejo, da so bile z višjim zadovoljstvom na delovnem mestu statistično značilno povezane podpora vodje laboratorija, večja avtonomija in nižja raven zaznanega stresa na delovnem mestu. Najizrazitejša je bila povezanost podpore vodje laboratorija. Namera po odhodu iz organizacije je bila neposredno povezana s podporama vodje laboratorija in sodelavcev, posredno prek zadovoljstva na delovnem mestu pa s podporo vodje laboratorija, avtonomijo in stresom. Pri nameri po menjavi delovnega mesta znotraj organizacije značilnih neposrednih ali posrednih učinkov ni bilo.
Raziskava prispeva empirične ugotovitve o povezanosti proučevanih dejavnikov z zadovoljstvom na delovnem mestu in dvema oblikama namere o menjavi zaposlitve. Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati omejeno presojo reprezentativnosti vzorca, presečno zasnovo in samoocenjevanje. Nadaljnje raziskave naj vire podpore opredelijo glede na prekrivanje vlog vodje laboratorija in neposredno nadrejene osebe.</dc:description><dc:publisher>[K. Klešnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-30 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188912</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
