Tvornost umetne inteligence v družbenem kontekstuIvanuša, Lucija (Avtor) Podjed, Dan (Mentor) Krašovec, Primož (Mentor) umetna inteligencatvornostteorija akterja-omrežjarazmerje med človekom in tehnologijodigitalna etnografijaPorast uporabe umetne inteligence je v človeška okolja vnesla novo entiteto, ki soustvarja nove pogoje bivanja in odločanja. Magistrsko delo se ukvarja s kvalitativnimi spremembami v vsakdanjiku ljudi, ki jim botruje nova vrsta družbenosti, pogojena z delovanjem različnih modelov umetne inteligence. Raziskuje tvornost umetne inteligence in razmerja, ki jih ljudje vzpostavljajo s tehnologijo, katere obnašanje je na prvi pogled vedno bolj podobno človeškemu. Za glavno metodološko usmeritev se delo naslanja na Latourjevo teorijo akterja-omrežja, ki omogoča postavitev umetne inteligence kot aktantke znotraj omrežij, v katerih deluje. Ugotovitve dopolnjuje z (digitalno) etnografijo vsakdanje uporabe umetne inteligence, ki najpogosteje posega na področja medosebnih odnosov, zdravja in psihosocialne podpore, prav tako pa razkrije prakse prelaganja kognitivnega dela in sprejemanja odločitev na modele umetne inteligence. Najde tudi primere, ko uporaba umetne inteligence posameznicam omogoči širše srečevanje s svetom. Tvornost umetne inteligence delo raziskuje tudi v primerih, ko je oddaljena od človeških ekologij, skozi posthumanistično razumevanje zmožnosti delovanja. Tehnologijo razume kot vpeto v svet, zato se posveti tudi vplivu razvoja infrastrukture umetne inteligence na spreminjanje lastnosti fizičnih okolij. Vsi opisani vplivi umetne inteligence kažejo na njeno vedno večjo zmožnost redefinicije polj možnega delovanja posameznic, zato v magistrskem delu ne uide razlaga oblasti, ki jo umetna inteligenca ima, in tiste, ki deluje skoznjo.[L.Ivanuša]20262026-09-30 07:17:12Magistrsko delo/naloga188886sl