<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188867"><dc:title>Analiza vsebinskih in funkcionalnih vidikov informacijskega sistema MFERAC</dc:title><dc:creator>Šarman,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanimirović,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanimirović,	Dalibor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>MFERAC</dc:subject><dc:subject>javno računovodstvo</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:subject>pomanjkljivosti</dc:subject><dc:subject>informacijski sistemi</dc:subject><dc:description>Informacijski računovodski sistem MFERAC predstavlja osrednji informacijski sistem za podporo finančnim, računovodskim in drugim poslovnim procesom v državni upravi. Namen raziskave je bilo ugotoviti, katere so pomanjkljivosti MFERAC, in ugotoviti, v kolikšni meri MFERAC nudi zadostno podporo proračunskemu in finančnemu računovodstvu uporabnikov enotnega kontnega načrta znotraj državne uprave.
V raziskavi se je preučilo teoretičen in normativen vidik javnega računovodstva, tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, analiziralo se je znanstveno literaturo na tem področju, s komparativno metodo pa je bila izvedena krajša primerjalna analiza zakonodaje in informacijskih računovodskih sistemov med izbranimi državami članicami Evropske unije. V empiričnem delu je bilo z namenom zbiranja primarnih podatkov izvedenih 11 intervjujev z izkušenimi uporabniki MFERAC, pri čemer so bili odgovori analizirani z deskriptivno in vsebinsko analizo.
Rezultati raziskave kažejo, da MFERAC s širokim naborom funkcionalnosti, enotnim informacijskim okoljem in podporo zakonsko predpisanemu poročanju predstavlja pomembno osnovo za izvajanje računovodskih procesov v državni upravi. Hkrati so bile ugotovljene pomanjkljivosti MFERAC na področju uporabniške izkušnje, avtomatizacije, interoperabilnosti, prilagodljivosti in preglednosti sistema ter iz naslova slabe arhitekturne zasnove sistema.
Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju potreb uporabnikov MFERAC ter predstavlja izhodišče za njegov nadaljnji razvoj. Predlagane izboljšave vključujejo predvsem posodobitev uporabniškega vmesnika, večjo avtomatizacijo procesov, izboljšanje poročanja in povezljivosti z drugimi informacijskimi sistemi ter upoštevanje prihodnjih sprememb na področju javnega računovodstva, vključno z uvajanjem EPSAS. Omejitev raziskave predstavlja predvsem relativno majhen vzorec intervjuvancev, zato določenih ugotovitev ni mogoče v celoti posplošiti na vse uporabnike sistema.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Šarman]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 15:40:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>