<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188863"><dc:title>Analiza ankete: zadovoljstvo občanov z okoljem v izbrani občini</dc:title><dc:creator>Ocvirk,	Bor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotnik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>Občina Polzela</dc:subject><dc:subject>dejavniki varstva okolja</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo občanov</dc:subject><dc:subject>kakovost bivanja</dc:subject><dc:subject>anketni vprašalnik</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava zadovoljstvo občanov z dejavniki varstva okolja v Občini Polzela. Namen je ugotoviti, kako občani ocenjujejo kakovost vode, ravnanje z odpadki, kakovost zraka, obremenjenost okolja s hrupom, trajnostno mobilnost in ohranjanje gozdov, s katerimi so bolj zadovoljni in pri katerih obstajajo možnosti za izboljšave.
V teoretičnem delu so bile uporabljene metoda deskripcije, metoda kompilacije, metoda analize, metoda sinteze in komparativna metoda. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom 1KA, ki ga je v celoti izpolnilo 210 občanov Občine Polzela. Obdelani so bili v programu Microsoft Excel z uporabo opisne in inferenčne statistične analize.
Rezultati kažejo, da so sodelujoči občani večino dejavnikov varstva okolja ocenili pozitivno. Najvišjo povprečno oceno je dosegla kakovost zraka, najnižjo pa trajnostna mobilnost. Prva hipoteza je bila delno potrjena, saj so bile povprečne ocene kakovosti vode, kakovosti zraka, ravnanja z odpadki, obremenjenosti okolja s hrupom in ohranjanja gozdov statistično značilno višje od nevtralne vrednosti 3, pri trajnostni mobilnosti pa razlika ni bila statistično značilna. Druga hipoteza je bila potrjena, saj so občani ravnanje z odpadki ocenili statistično značilno višje kot obremenjenost okolja s hrupom. Tretja hipoteza je bila delno potrjena. Statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi anketiranci so bile ugotovljene pri kakovosti zraka in trajnostni mobilnosti, ne pa pri preostalih štirih dejavnikih.
Ugotovitve so uporabne za razumevanje zaznav občanov glede lokalnega okolja. Rezultati lahko Občini Polzela služijo kot izhodišče pri načrtovanju ukrepov, predvsem na področju izboljšanja trajnostne mobilnosti, zmanjševanju obremenjenosti s hrupom in ozaveščanju občanov.</dc:description><dc:publisher>[B. Ocvirk]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 13:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188863</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
