<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188849"><dc:title>Morje in kontinentalci</dc:title><dc:creator>Grdina,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenski književniki</dc:subject><dc:subject>morje</dc:subject><dc:subject>kontinentalci</dc:subject><dc:subject>Anton Aškerc</dc:subject><dc:subject>Pavel Golia</dc:subject><dc:subject>Alojz Gradnik</dc:subject><dc:description>Številni ustvarjalci slovenske literature, ki so živeli (večinoma) v zaledju, so v svojih opusih tematizirali morje. To zanje nevsakdanjo danost so doživljali z različnimi poudarki; najpogosteje kot veliko in očiščujočo moč. V ljudski pesmi se pojavlja tudi v vlogi izvrševalca pravice. V slovenski literarni klasiki se morje pojavlja kot naravna danost, ki ustvarja priložnost za blaginjo. Pogled modernistov je drugačen: Oton Župančič ga doživlja v koordinatah prenovljenega panteizma, kot trajno moč, ki presega vsa človekova spoznanja – tudi transcendentalna. Brezkončnost morja postane tudi pripravna za izražanje vzporednosti z ljubezenskim čustvovanjem. Po prvi svetovni vojni se pojavi podoba morja kot velike sile, ki se ne meni za človekova priza-devanja. Med drugo svetovno vojno pa ta v mirnem času ne ravno vzpodbudna konotacija deluje drugače – kot uteha, kot zagotovilo za minljivost stisk.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-29 12:07:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>188849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
