Pregled sestave in ocena varnosti zdravil rastlinskega izvora ter prehranskih dopolnil za lajšanje težav pri bolezni prostateMartič, Barbara (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) prehranska dopolnilazdravila rastlinskega izvoraprostatasestavaučinkovitostvarnostBenigna hiperplazija prostate (BHP) predstavlja enega najpogostejših zdravstvenih težav starejših moških. Magistrska naloga obravnava sestavo in varnost zdravil rastlinskega izvora ter prehranskih dopolnil, ki se uporabljajo za lajšanje težav pri BHP. Analizirali smo 23 izdelkov za lajšanje težav pri bolezni prostate, ki se tržijo v Sloveniji, od katerih je šest izdelkov zdravil rastlinskega izvora in 17 izdelkov prehranskih dopolnil. V njih se je skupno nahajalo 36 različnih aktivnih sestavin za lajšanje težav pri bolezni prostate, med katerimi so bile najpogostejše palmeto, velika kopriva, buča in drobnocvetni vrbovec. Med zdravili rastlinskega izvora in prehranskimi dopolnili lahko prihaja do razlik v varnosti in znanstveni podprtosti učinkov zaradi razlik v regulativi teh izdelkov. Za zdravila je potrebno pred prihodom na trg dokazati njihovo kakovost, varnost in učinkovitost, medtem ko so prehranska dopolnila uvrščena med živila, za katere ne veljajo tako stroga pravila. Pregled literature je pokazal, da ima palmeto najbolj znanstveno podprto delovanje pri lajšanju simptomov benigne hiperplazije prostate. Pri večini ostalih sestavin so dokazi manj prepričljivi in omejeni ter pogosto temeljijo na tradicionalni uporabi (velika kopriva, buča, drobnocvetni vrbovec). Večina izdelkov je vsebovala kombinacijo več različnih aktivnih sestavin, ki so delovale preko različnih mehanizmov. Pri oceni varnosti smo ugotovili, da izbrani rastlinski izdelki, če se uporabljajo v skladu z navodili, ne povzročajo resnih neželenih učinkov, navaja-jo le blage prebavne težave. Nekatere sestavine lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil, predvsem antikoagulantov, antihipertenzivov in nesteroidnih antirevmatikov (NSAR), ki jih starejši velikokrat jemljejo, zato je pomembno upoštevati možnost interakcij. V magistrski nalogi smo pregledali tudi označevanje in oglaševanje izdelkov, saj se v praksi pogosto pojavljajo navedbe, ki lahko uporabnika zavedajo glede dejanske učinkovitosti. Zdravila rastlinskega izvora lahko navajajo odobrene zdravstvene trditve, ki jih navaja Evropska agencija za zdravila, medtem ko prehranska dopolnila ne smejo vsebovati navedb, da zdravijo ali preprečujejo bolezen. Pri nekaterih analiziranih prehranskih dopolnilih so se pojavile trditve in besedne zveze, kot so: »poseben izvleček«, »izredno močna mešanica…«, »popolna formulacija«, ki lahko zavajajo uporabnike glede same učinkovitosti izdelka. Uporaba zdravil rastlinskega izvora in prehranskih dopolnil, ki se uporablja-jo pri bolezni prostate, je primerna za lajšanje blažjih težav, vendar je pri uporabi vseeno ključnega pomena kritično vrednotenje znanstvenih dokazov ter ustrezno svetovanje farmacevtov in zdravstvenih delavcev, predvsem zaradi možnosti interakcij z zdravili in prisotnosti zavajajočega oglaševanja.[B. Martič]20262026-09-29 08:45:25Magistrsko delo/naloga188823sl