<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188763"><dc:title>Rdeča mušnica: nevarna in škodljiva ali zaželena in zdravilna</dc:title><dc:creator>Mišeljić,	Anabela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čebron Lipovec,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rdeča mušnica</dc:subject><dc:subject>halucinogen</dc:subject><dc:subject>obred</dc:subject><dc:subject>samozdravljenje</dc:subject><dc:subject>etnobotanika</dc:subject><dc:subject>ljudsko zdravilstvo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava rdečo mušnico predvsem kot kulturni fenomen. Raziskuje njeno dojemanje in uporabo skozi čas v Sloveniji in tujini. Osredotoča se na vprašanje, ali je prevladujoča predstava o rdeči mušnici le kot strupeni in nevarni gobi utemeljena kulturnozgodovinsko in farmakološko, ter razišče morebitne posebnosti njenega statusa v pravni
ureditvi, za katerega oceni, da bi se lahko morda kmalu spremenil. Z analizo različnih pisnih virov razkrije njeno prisotnost v ljudskem izročilu, umetnosti, popularni kulturi, vsakdanjih predmetih in sodobnih medijih. Poišče tudi nekatere bolj prikrite oblike pojavnosti in ovrže
najbolj znani urbani mit o njej. Opozori na nevarnost počasnega izumiranja najbolj znanega načina njene praktične uporabe, to je zatiranja muh na kmetijah, po katerem je v mnogih kulturah dobila svoje ime. Skozi polstrukturirane intervjuje pa najde pot tudi do osebnih izkušenj sogovornikov in njihovega odnosa do mušnice, ki presegajo zgolj popularne načine samozdravljenja anksioznosti, depresije, nespečnosti in različnih odvisnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-27 07:17:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188763</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
