<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188759"><dc:title>Pisma Ignaca Marije II. grofa Attemsa kot vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje</dc:title><dc:creator>Oblak,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ignac Marija II. grof Attems</dc:subject><dc:subject>kavalirsko potovanje</dc:subject><dc:subject>korespondence</dc:subject><dc:subject>baročna umetnost</dc:subject><dc:subject>Štajerska</dc:subject><dc:description>Korespondence predstavljajo pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj omogočajo vpogled v nastanek, recepcijo in družbeni kontekst umetnosti. Kljub raziskovalnemu potencialu ostajajo za območje nekdanje Vojvodine Štajerske, zlasti v kontekstu baročne umetnosti, še vedno premalo sistematično obravnavane. Pričujoče magistrsko delo najprej poda pregled ohranjenih korespondenc, relevantnih za preučevanje baroka na Štajerskem. V nadaljevanju se osredotoča na pisma plemičev s kavalirskih potovanj kot specifičen, v slovenski umetnostnozgodovinski stroki še vedno razmeroma redko uporabljen vir. V središču obravnave je korespondenca Ignaca Marija II. grofa Attemsa, nastala med njegovim kavalirskim potovanjem po Evropi 1734–1738. Namen analize je osvetliti grofov odnos do umetnosti ter morebitne vplive potovanja na njegovo poznejšo naročniško oziroma zbirateljsko dejavnost. Delo hkrati izpostavlja širši pomen plemiških potovalnih korespondenc kot relevantnega vira za umetnostnozgodovinske raziskave.</dc:description><dc:publisher>N. Oblak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-27 07:16:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188759</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
