<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188756"><dc:title>Čustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov s tumorji osrednjega živčnega sistema</dc:title><dc:creator>Pučić,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Ivana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tumorji osrednjega živčnega sistema</dc:subject><dc:subject>težave ponotranjanja</dc:subject><dc:subject>težave pozunanjanja</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Tumorji osrednjega živčnega sistema (OŽS) in njihovo zdravljenje lahko pri otrocih in mladostnikih pustijo dolgoročne posledice na različnih področjih delovanja, med drugim tudi na čustvenem in vedenjskem področju. V magistrski raziskavi sem preučevala čustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov po diagnozi tumorja OŽS. V raziskavo je bilo vključenih 83 otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let, ki so bili med letoma 2018 in 2026 obravnavani na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Čustvene in vedenjske težave sem preučevala na podlagi ocen staršev na Ocenjevalnih lestvicah vedenja za otroke od 6 do 18 let (CBCL/6-18), pri delu vzorca pa tudi na podlagi ocen učiteljev na Ocenjevalnih lestvicah vedenja za otroke od 6 do 18 let; oblika za učitelja/-ico (TRF). Rezultati so pokazali, da je večina otrok in mladostnikov na vseh lestvicah dosegala rezultate v normativnem območju, največji delež klinično pomembnih rezultatov pa je bil ugotovljen pri težavah ponotranjanja. Med sindromskimi lestvicami so bile najvišje povprečne T-vrednosti ugotovljene pri umiku/depresivnosti, socialnih težavah, somatskih težavah in težavah s pozornostjo. Težave ponotranjanja so bile statistično značilno bolj izražene kot težave pozunanjanja. Na večini lestvic med ocenami staršev in učiteljev ni bilo statistično značilnih razlik, po upoštevanju korekcije za večkratne primerjave je bila statistično značilna razlika ugotovljena le pri težavah s pozornostjo; učitelji so te težave ocenjevali kot bolj izražene kakor starši. Med otroki z infratentorialnimi in supratentorialnimi tumorji ni bilo statistično značilnih razlik v izraženosti preučevanih težav. Raziskava prispeva k celovitejšemu vpogledu v čustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov v obdobju spremljanja po diagnozi tumorja OŽS ter poudarja pomen njihovega prepoznavanja in spremljanja v okviru dolgoročne obravnave.</dc:description><dc:publisher>[T. Pučić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-27 07:16:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
