<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188752"><dc:title>Uporaba arheoloških metod za odkrivanje in interpretacijo ostankov druge svetovne vojne na Slovenskem s poudarkom na Narodnoosvobodilnem boju</dc:title><dc:creator>Šušel,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž Vrhovnik,	Dimitrij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaspari,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arheologija konfliktov</dc:subject><dc:subject>narodnoosvobodilni boj</dc:subject><dc:subject>Pugled</dc:subject><dc:subject>partizanski tabori</dc:subject><dc:subject>Druga svetovna vojna</dc:subject><dc:description>Arheologija druge svetovne vojne je izrazito interdisciplinarna in obravnava širok spekter tem, med katere spadajo bojišča, utrdbeni objekti, koncentracijska taborišča, ostanki vojne tehnike ter grobovi in grobišča. Posebno področje obravnave so tudi industrijsko proizvedeni predmeti, ki se pojavljajo kot arheološki artefakti in so zaradi svoje narave nosilci velike količine informacij. Na Slovenskem so se arheološke raziskave druge svetovne vojne do zdaj omejevale na proučevanje ostankov vojne tehnike in množičnih grobišč. V nalogi je ugotovljeno, da je na Slovenskem mogoče obravnavati podobne teme kot v tujini, vendar z nekaterimi specifikami, ki so jih oblikovale okoliščine gverilskega bojevanja med NOB. Kot primer je obravnavano evidentiranje in interpretacija ostankov iz NOB na hribu Pugledu. Na njem so bile evidentirane tri skupine vkopov (lokacije A, B in C), ki predstavljajo ostanke zemljank partizanskih taborišč. Na podlagi literature o partizanskih enotah, ki so se zadrževale v okolici Pugleda v različnih obdobjih, je bilo ugotovljeno, da so zemljanke najverjetneje zgradili borci 2. bataljona Tomšičeve brigade in 3. bataljona Zapadnodolenjskega odreda v pozni jeseni oziroma na začetku zime leta 1942. Datacije vsaj dela zemljank na lokaciji B v čas prisotnosti II. štajerskega bataljona pozimi 1941/1942 pa ni mogoče izključiti. Zaradi narave uporabljenih neinvazivnih metod ostaja več vprašanj odprtih. V zaključku so podane glavne ugotovitve ter predlogi za nadgradnjo pridobljenih rezultatov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-27 07:16:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188752</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
