<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188713"><dc:title>Razvoj eksperimentalne naloge za državno tekmovanje devetošolcev v znanju fizike in analiza rezultatov</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>fizik</dc:subject><dc:subject>areometer</dc:subject><dc:subject>državno tekmovanje</dc:subject><dc:subject>eksperimentalna naloga</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>pogoste napake tekmovalcev</dc:subject><dc:subject>vzgon</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sta predstavljena razvoj in analiza rezultatov eksperimentalne naloge za 46. državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja, ki je potekalo 16. maja 2026. Eksperimentalna naloga temelji na izdelavi preprostega areometra, s katerim so tekmovalci izvajali meritve gostote tekočin in reševali eksperimentalne probleme. V postopku razvijanja naloge smo obravnavali načrtovanje in vrednotenje eksperimentalnih nalog pri tekmovanjih iz znanja fizike za osnovnošolce s poudarkom na predstavitvi težav, s katerimi se učenci srečujejo pri eksperimentalnem delu.
V teoretični del magistrskega dela so vključeni pomen eksperimentalnega dela pri pouku fizike in njegovo vrednotenje, vloga tekmovanj ter vloga Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije. Nekaj pozornosti je namenjeno povezavi med tekmovalnimi nalogami in učnim načrtom za fiziko v osnovni šoli ter nadarjenim učencem.
V empiričnem delu raziskava temelji predvsem na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, vključuje pa tudi elemente kvalitativnega pristopa. V raziskavo je bilo vključenih 126 devetošolcev, ki so tekmovali na državnem tekmovanju osnovnošolcev v znanju fizike v šolskem letu 2025/26. Analizirana je uspešnost reševanja (indeks težavnosti) razvite tekmovalne eksperimentalne naloge, pri kateri so tekmovalci najprej izdelali areometer iz vsakdanjih materialov, nato pa z njim izvedli meritve in jih obdelali. Med izvedbo eksperimentalnega dela je bilo izvedeno tudi opazovanje z udeležbo, s katerim so bile zabeležene težave tekmovalcev pri izvajanju eksperimenta. Ugotavljali smo, kje se je pojavljalo največ težav in napak pri tekmovalcih, kakšni so bili dosežki tekmovalcev pri eksperimentalni nalogi v primerjavi s teoretičnim delom in kako učenci po izbranih kriterijih ocenjujejo eksperimentalno nalogo. Ugotovitve, pridobljene z raziskavo v tem magistrskem delu, omogočajo izboljšanje zasnove eksperimentalnih nalog na tekmovanjih, uporabne pa so tudi pri načrtovanju in izvajanju eksperimentalnega dela v okviru pouka fizike.</dc:description><dc:publisher>M. Vidmar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-26 08:30:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>