Vpliv PFOS in mineralnega gnojila na preživetje, embrionalni razvoj, imunski odziv ter oksidativni stres pri mladicah šarenke (Oncorhynchus mykiss)Zupančič, Maj (Avtor) Sušnik Bajec, Simona (Mentor) Djurdjevič, Ida (Komentor) Perfluorooktansulfonska kislinaPFOSmineralno gnojiloNPKšarenkaOncorhynchus mykissembrionalni razvojpreživetjeoksidativni stresimunski odzivizražanje genovRT-qPCRV raziskavi smo ovrednotili vpliv perfluorooktansulfonske kisline (PFOS), mineralnega gnojila NPK in njune kombinacije na preživetje, embrionalni razvoj ter molekularni odziv šarenke (Oncorhynchus mykiss). Oplojene ikre petih samic smo izpostavili PFOS (0–2000 ng/mL), NPK (0–150 µg/mL) in njunim kombinacijam. Spremljali smo preživetje, dnevno umrljivost, razvoj, izvalitev in razvojne nepravilnosti. Z metodo kvantitativne PCR po reverzni transkripciji (RT-qPCR) smo pri izvaljenih mladicah določili relativno izražanje genov gpx1α, gpx1β, tnf-α in il-1β. Najizrazitejšo neposredno fiziološko obremenitev je povzročil NPK, zlasti pri 150 µg/mL, ko so bili pogostejši odmiranje iker, razvojne nepravilnosti in neuspešna izvalitev. Obremenitev je bila posebej izrazita pri kombinaciji 200 ng/mL PFOS in 150 µg/mL NPK. PFOS ni povzročil enostavnega koncentracijsko odvisnega zmanjšanja preživetja; navidezno višjo preživelost v nekaterih skupinah so spremljali razvojno zaostajanje, zmanjšana vitalnost in zakasnjena izvalitev. Molekularni odziv ni bil enoten in se je razlikoval med samicami. Pri samici D se je ob 50 µg/mL NPK z višanjem PFOS zmanjšalo izražanje genov gpx1α in gpx1β, podoben vzorec pa smo opazili pri tnf-α; pri il-1β statistično značilnih razlik nismo ugotovili. Zaradi razlik med samicami enotnega sinergističnega učinka obeh stresorjev nismo potrdili. Rezultati kažejo, da samo preživetje ne zajame vseh posledic izpostavljenosti, zato jih je treba vrednotiti s povezovanjem razvojnih, fizioloških in molekularnih kazalnikov.20262026-09-26 07:16:15Magistrsko delo/naloga188693sl