<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188680"><dc:title>Kratka pripoved Ivanke Hergold in post/feministična perspektiva</dc:title><dc:creator>Zupan Sosič,	Alojzija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>transgresija</dc:subject><dc:subject>lirizacija</dc:subject><dc:subject>večpomenskost</dc:subject><dc:subject>kanonizacija</dc:subject><dc:description>Razprava raziskuje vse štiri zbirke kratke pripovedi Ivanke Hergold skozi postfeministično perspektivo in ugotavlja, da tematske in stilne inovacije v njih najbrž niso bile pospeševalec, pač pa zaviralec kanonizacije. Tudi transgresijo, tj. prestop v moškega ali sistematično identifikacijo z drugim spolom ali celo drugim bitjem, vzporedno pa še neidealizirano in nomadsko identiteto ženskih likov, lahko razumemo kot oviro na poti v kanonizacijo, saj pisateljičine zgodbe ne postavljajo v središče ženskih likov ali ženskih podob: samo petina literarnih oseb je ženskega spola. Najbolj paradoksalno pri spregledu avtoričinega ustvarjanja pa je to, da so ji prav presežne kategorije njenega opusa zaprle vstop v slovenski kanon, namesto da bi ji odprle vrata na stežaj: subverzivna modernistična govorica, lirizirani eksistencializem, desubjektivizacija subjekta, marginalni status malega človeka, groteskni deziluzionizem, nepredvidljivi estetski vtisi, večpomenske podobe, sugestivnost, estetskost, empatičnost in mobilna bralna osredotočenost.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 11:09:47</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>188680</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 25. 9. 2026)</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
