Od računalniškega pisanja do računalniškega branjaŽejn, Andrejka (Avtor) Mandić, Lucija (Avtor) digitalna humansitikaračunalniška literarna vedaliterarni korpusikorpusna analizaIzhodišče preglednega prispevka je članek Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje (1995), v katerem je Miran Hladnik med prvimi opozoril na možnosti uporabe računalniških orodij v slovenski literarni vedi. V razpravi je predstavljen kot referenčna točka za premislek o razvoju slovenske digitalne humanistike ter ožje gledano računalniške literarne vede v zadnjih treh desetletjih. Prispevek osvetli, katere smernice, nakazane sredi devetdesetih let, so se uresničile in postale del raziskovalne prakse, katere so zastarale ter kateri novi pristopi so se pojavili v vmesnem času. Posebna pozornost je namenjena vzpostavljanju digitalnih knjižnic, objavljanju elektronskih znanstvenokritičnih izdaj in leposlovnih korpusov, pa tudi razvoju orodij in metod, ki so omogočili kvantitativne analize, od stilometrije do modeliranja tem in vektorskih vložitev besed. Ob analizi ključnih virov, orodij in študij primerov se članek posveti tudi institucionalnemu okviru, ki se je oblikoval v zadnjem desetletju – od vključevanja digitalne humanistike v univerzitetne programe do delovanja raziskovalnih centrov, društev in rednih konferenc. Prispevek ob tem pokaže, da digitalna humanistika danes presega zgolj tehnično podporo raziskovanju ter kako je od obrobne prakse prešla k uveljavljenemu raziskovalnemu pristopu in postala del metodološke pluralnosti slovenske literarne vede.20262026-09-25 10:31:41Članek v reviji188678slLicenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 25. 9. 2026)