Slovenščine tujejezičnih govorcev 3.0Stritar Kučuk, Mojca (Avtor) slovenščina kot neprvi jeziksprejemljivost besedilumetna inteligencastrojno prevajanjejezikovne napakeV prispevku nadgrajujem raziskavo Pirih Svetina in Ferbežar (2005) o sprejemljivosti slovenščine kot neprvega jezika med domačimi govorci. Raziskavo, izvedeno leta 2025, sem prilagodila značilnostim digitalne dobe in izvedla anketo, v kateri je sodelovalo 99 domačih govorcev. Ocenjevali so pet besedil na isto temo – štiri besedila študentov, govorcev slovenščine kot neprvega jezika, od katerih je bilo eno prevedeno v slovenščino s pomočjo strojnega prevajalnika, in eno besedilo, ki ga je tvorila generativna umetna inteligenca. Rezultati kažejo, da so domači govorci do vseh besedil kritični, a tolerantni. Med jezikovno motečimi elementi so izpostavili neustrezni besedni red, končnice in besedišče. V splošnem so kot bolj razumljiva, zanimiva, osebna in pravilna ocenili besedila z manj napakami, zato sta najvišje ocene v vseh kategorijah dobili besedilo umetne inteligence in strojni prevod. Drugačen odziv na besedilo umetne inteligence je mogoče zaznati le v občutno manjšem številu neobveznih splošnih komentarjev, ki jih je dobilo to besedilo v primerjavi z ostalimi. Poleg tega so komentarji na ostala besedila napisani s precejšnjo stopnjo empatije do tvorcev, medtem ko pri besedilu umetne inteligence anketiranci takšne empatije niso pokazali.20262026-09-25 09:39:30Članek v reviji188675slLicenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): "To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco." (Datum opombe: 25. 9. 2026 )