<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188673"><dc:title>Morfometrijska in prostorska analiza melišč v Kamniško-Savinjskih Alpah</dc:title><dc:creator>Fariselli,	Sebastian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Popit,	Tomislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>melišča</dc:subject><dc:subject>Kamniško-Savinjske Alpe</dc:subject><dc:subject>morfometrična analiza</dc:subject><dc:subject>pobočni procesi</dc:subject><dc:subject>razlika digitalnih modelov višin</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti prostorsko razporeditev, morfometrične značilnosti in spremembe površja melišč v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na podlagi ortofoto posnetkov, lidarskih podatkov in fotogrametrično izdelanih digitalnih modelov višin iz letalskih posnetkov so bila melišča kartirana in razvrščena glede na njihovo obliko in način dovajanja materiala. Določene so bile njihove površine, nadmorske višine, višinske razlike, povprečni nakloni in prevladujoče usmerjenosti površja. Spremembe površja so bile analizirane z metodo razlike digitalnih modelov višin ob upoštevanju praga zaznave spremembe za obdobja 2011–2015, 2015–2017, 2017–2021 in 2021–2024. Obdobja zaznanih sprememb so bila primerjana z intenzivnimi padavinskimi dogodki, interpretacija izbranih območij pa je bila preverjena s terenskim pregledom. 
Na raziskovanem območju je bilo kartiranih 125 melišč, 8 hudourniških vršajev in 8 dolinskih jezikov. Kartirana melišča obsegajo 409,29 ha oziroma približno 6 % raziskovanega območja. Med njimi prevladujejo podstenska melišča, večja in bolj sklenjena pa se pojavljajo predvsem na severni strani pogorja. Najpogostejši sta severovzhodna in severna usmerjenost površja, povprečni nakloni posameznih melišč pa znašajo med 24,5° in 40,4°. Spremembe površja so bile zaznane pri 62 od skupno 141 obravnavanih akumulacijskih oblik. Največji obseg sprememb je bil ugotovljen v obdobju 2021–2024, ko so na več meliščih nastali večji erozijski kanali ter pahljačaste in jezičaste akumulacije. Časovno sovpadanje teh sprememb z ekstremnim padavinskim dogodkom 4. avgusta 2023 nakazuje, da je dogodek lahko prispeval k premeščanju sedimenta.
Kombinirana souporaba veččasovnih prostorskih podatkov in terenske validacije je omogočila zanesljivo prepoznavanje večjih območij erozije in akumulacije. Glavne omejitve so predstavljali sneg, vegetacija in večletna obdobja med posameznimi snemanji, zaradi česar natančnega časa ter vzroka posameznih sprememb ni bilo mogoče vedno določiti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 09:00:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>