<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188664"><dc:title>Bibliometrična analiza znanstvenih objav o avtističnih motnjah v specialno-pedagoških revijah v Web of Science</dc:title><dc:creator>Hren Kovačič,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezenšek,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bibliometrija</dc:subject><dc:subject>motnje avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>avtistične motnje</dc:subject><dc:subject>bibliometrična analiza</dc:subject><dc:subject>analiza uspešnosti</dc:subject><dc:subject>kartiranje znanosti</dc:subject><dc:subject>bibliografska omrežja</dc:subject><dc:subject>omrežje sopojavnosti ključnih besed</dc:subject><dc:subject>omrežje soavtorstev</dc:subject><dc:subject>omrežje socitiranosti referenc</dc:subject><dc:description>Bibliometrična analiza je metoda pregleda znanstvene literature. Uporabna je predvsem za preglede raziskovalnih področij z veliko količino znanstvenih objav. Eno od tovrstnih obsežnih raziskovalnih področij s hitro naraščajočo znanstveno produkcijo je področje raziskovanja avtističnih motenj (v nadaljevanju AM). Dosedanje bibliometrične analize o AM se običajno niso omejile na področje pedagogike, zaradi česar je v njih v večji meri zastopan medicinski kontekst raziskovanja AM.
V magistrskem delu smo želeli preučiti časovni razvoj, strukturo in trende raziskovanja AM na področju specialne in rehabilitacijske pedagogike (v nadaljevanju SRP). Izvedli smo bibliometrično analizo znanstvenih objav o AM v specialno-pedagoških revijah. Nabor preučevanih znanstvenih objav smo opredelili z iskalno zahtevo, ki smo jo uporabili v bibliografski zbirki Web of Science Core Collection. Naš končni nabor je zajemal 6.091 znanstvenih objav.
Za analizo smo uporabili programski orodji Biblioshiny in Gephi. Preučili smo letno produkcijo znanstvenih objav in ugotovili, da je rast področja nelinearna, a vztrajna. Še posebej veliko rast opazimo od leta 2019 naprej. Identificirali smo tudi avtorje, revije in države, ki so prispevali največ znanstvenih objav. Po produktivnosti so prevladovali avtor Johnny L. Matson, revija Research in Autism Spectrum Disorders ter država Združene države Amerike. Odkrili smo tudi največkrat citirano objavo v preučevanem naboru z naslovom The impact of behaviour problems on caregiver stress in young people with autism spectrum disorders, avtorjev L. Lecavalier, S. Leone in J. Wiltz.
Sledilo je oblikovanje bibliografskih omrežij sopojavnosti ključnih besed, soavtorstev in socitiranosti referenc. Z njihovo izdelavo smo vizualizirali konceptualno, družbeno in intelektualno strukturo preučevanega raziskovalnega področja. Definirali smo ključne koncepte, ki se pojavljajo na področju. Analizirali smo njihovo povezovanje v tematske skupnosti in tako odkrili raziskovalne tematike, ki so najbolj aktualne. Raziskali smo vzorce sodelovanja avtorjev in tako identificirali glavne sodelovalne skupnosti vodilnih raziskovalcev, za katere smo ugotovili, s katerimi raziskovalnimi tematikami se ukvarjajo. Poleg tega smo odkrili ključne citirane reference oz. dela, na katerih temelji preučevano raziskovalno področje. Analizirali smo njihovo socitiranost in tako preučili raziskovalne tematike ter ideje, ki so področje izoblikovale. Na podlagi rezultatov smo identificirali tudi obrobne teme, ki kažejo potencial za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>V. Hren Kovačič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 08:30:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188664</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
