Zgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcihGruden, Nuša (Avtor) Poredoš, Mojca (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) predšolska vzgojazgodnja obravnavaotroci s posebnimi potrebamiotroci z rizičnimi dejavnikipredšolska vzgoja in izobraževanjezgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavnikivzgojitelj za zgodnjo obravnavoZgodnje odkrivanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki predstavlja prvi korak zgodnje obravnave, saj omogoča prepoznavanje razvojnih odstopanj in načrtovanje ustrezne podpore otroku in družini. Pri tem imajo poleg zdravstvenih ustanov pomembno vlogo tudi vrtci, saj to okolje strokovnim delavcem omogoča spremljanje razvoja in vedenja v otrokovem vsakodnevnem okolju. Učinkovitost zgodnjega odkrivanja temelji na sistematičnem opazovanju, sodelovanju strokovnih delavcev, staršev in zunanjih institucij ter ustreznih pripomočkih in jasno opredeljenih postopkih. Kljub vzpostavljenemu sistemu zgodnje obravnave je področje zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih še zmeraj premalo raziskano. Cilj magistrskega dela je zato bil proučiti proces zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih z vidika vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo. V raziskavi smo preučevali njihovo vlogo pri zgodnjem odkrivanju, organiziranost postopkov na ravni vrtcev, uporabljene metode in pripomočke, samoocenjeno kompetentnost vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo ter izzive in potrebe, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Uporabili smo kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovalnega pristopa. Vzorec je zajemal 108 vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo, ki so izpolnili spletni anketni vprašalnik, in 9 vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo, ki so sodelovale v treh fokusnih skupinah. Rezultati kažejo, da vzgojitelji za zgodnjo obravnavo zgodnjega odkrivanja ne prepoznavajo kot osrednje strokovne naloge. Proces zgodnjega odkrivanja v večini vrtcev poteka po ustaljenih praksah, ki pogosto niso formalizirane v zapisane protokole. Temelji predvsem na sistematičnem opazovanju otroka, sodelovanju s starši in strokovnimi delavci ter napotitvah v nadaljnjo obravnavo. Ocenjevalni pripomočki so večinoma neformalni, standardizirani presejalni instrumenti pa se uporabljajo redkeje. Vzgojitelji za zgodnjo obravnavo svojo kompetentnost za zgodnje odkrivanje ocenjujejo razmeroma visoko, najvišje na področju govora in jezika ter najnižje pri prepoznavanju rizičnih dejavnikov. Statistične analize niso pokazale pomembnejših razlik v izvajanju procesa zgodnjega odkrivanja glede na kohezijsko regijo ali delovno dobo udeležencev. Pri zgodnjem odkrivanju se srečujejo s sistemskimi, strokovnimi ter odnosnimi izzivi. Ugotovitve raziskave poudarjajo potrebo po jasnejših strokovnih smernicah, dodatnem strokovnem izobraževanju, dostopnejših ocenjevalnih pripomočkih ter sistematičnem interdisciplinarnem sodelovanju, pri čemer kljub nekaterim omejitvam raziskave predstavljajo pomemben vpogled v trenutno stanje zgodnjega odkrivanja otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki v slovenskih vrtcih ter prispevajo k nadaljnjemu razvoju prakse in sistema zgodnje obravnave.N. Gruden20262026-09-25 08:30:41Magistrsko delo/naloga188663sl