<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188652"><dc:title>Historična izvajalska praksa in njen vpliv na sodobno glasbeno interpretacijo</dc:title><dc:creator>Raković,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihajlović,	Egon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>historična izvajalska praksa</dc:subject><dc:subject>glasbena interpretacija</dc:subject><dc:subject>glasbena retorika</dc:subject><dc:subject>avtentičnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava historično izvajalsko prakso (HIP – Historically Informed Performance) in njen vpliv na sodobno glasbeno interpretacijo. Namen raziskave je predstaviti razvoj gibanja HIP, njegova filozofsko-teoretična izhodišča ter vpliv, ki ga je imelo na razumevanje in izvajanje glasbe od baroka do sodobnosti. Naloga temelji na analizi muzikološke literature, zgodovinskih virov in teoretičnih razprav pomembnih avtorjev, kot so Nikolaus Harnoncourt, John Butt, Bruce Haynes in Richard Taruskin. 
V prvem delu naloga predstavi zgodovinski razvoj gibanja HIP, od zgodnjih poskusov obujanja stare glasbe v 18. in 19. stoletju do oblikovanja sistematičnega gibanja po drugi svetovni vojni. Posebna pozornost je namenjena vlogi pionirjev, kot so Gustav Leonhardt, Nikolaus Harnoncourt in John Eliot Gardiner, ki so pomembno vplivali na ponovno uporabo historičnih glasbil, raziskovanje zgodovinskih virov ter razvoj novih interpretativnih pristopov. 
Drugi del obravnava filozofsko-teoretične temelje HIP-a. Analizirani so pojmi glasbenega kanona, retorike, tradicije avtentičnosti in odnosa do modernizma. Naloga pokaže, da historično informirana izvajalska praksa ne pomeni preprostega poskusa rekonstrukcije preteklosti, temveč predvsem razvoj zgodovinske zavesti in kritičnega odnosa do ustaljenih izvajalskih tradicij. Posebej je izpostavljeno vprašanje avtentičnosti, ki ga sodobni teoretiki razumejo kot ustvarjalno in reflektirano interpretacijo, ne pa kot absolutno zgodovinsko pravilnost. 
V zadnjem delu naloga analizira vpliv HIP-a na sodobno glasbeno interpretacijo. Obravnavana so vprašanja notacije, tempa, ritma, artikulacije, vibrata in improvizacije ter pomen razumevanja zgodovinskega in kulturnega konteksta pri izvajanju glasbe. Ugotovitve kažejo, da je HIP pomembno spremenil način izvajanja stare glasbe ter vplival tudi na interpretacijo klasicističnega, romantičnega in celo sodobnega repertoarja. Historično informirana izvajalska praksa je danes sestavni del sodobnega glasbenega življenja in pomemben dejavnik pri oblikovanju pluralnega, raziskovalnega in reflektiranega odnosa do glasbene interpretacije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:20:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188652</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
