<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188645"><dc:title>Karnevalske prvine in vloga maske v romanu Gastona Lerouxa Fantom iz opere ter njihova primerjava z istoimenskim muzikalom Andrewa Lloyda Webbra</dc:title><dc:creator>Cuznar,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gaston Leroux: Fantom iz opere</dc:subject><dc:subject>glasbene priredbe</dc:subject><dc:subject>Andrew Lloyd Webber</dc:subject><dc:subject>intertekstualnost</dc:subject><dc:subject>karnevalskost</dc:subject><dc:subject>Mihail M. Bahtin</dc:subject><dc:description>Koncept ljudske smehovne kulture in z njo povezanega vseljudskega obdobja karnevala je ustvaril teoretik Mihail M. Bahtin. Diplomsko delo obravnava roman Fantom iz opere (Le Fantôme de l'Opéra, 1910) francoskega pisatelja Gastona Lerouxa z vidika prevzema elementov bahtinovskega karnevala in s posebnim ozirom na romantično grotesko. Avtor je vzpostavil dialog s tradicijo gotske književnosti, ob tem pa v svojo pripoved vpeljal novost. Postavil jo je namreč v poldokumentarni okvir, s katerim je sprva skrivnostnega fantoma predstavil kot racionalno pojasnljivega. Roman je postal predloga za številne adaptacije, za eno izmed priljubljenejših velja muzikal The Phantom of the Opera (1986) angleškega skladatelja Andrewa Lloyda Webbra. Muzikal večinsko ohranja karnevalske značilnosti in medbesedilne povezave Lerouxevega romana, vendar jih zaradi specifike svojega medija deloma preoblikuje in na določenih mestih celo stopnjuje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:19:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
