<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188639"><dc:title>Mistična uresničitev v advajta vedanti in pri Mojstru Eckhartu</dc:title><dc:creator>Herman,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mojster Eckhart</dc:subject><dc:subject>advajta vedanta</dc:subject><dc:subject>mistika</dc:subject><dc:subject>zedinjenje</dc:subject><dc:subject>mokša</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo izhaja iz podobnosti med formulacijami o enosti človeka in Absoluta v advajta vedanti (advaita vedānta) in pri Mojstru Eckhartu ter preverja, ali se pod podobnim izrazjem skriva tudi ista filozofska struktura. Ker neposrednega dostopa do mistične izkušnje ni, se osredotoča na način, kako se izkustvo enosti v obeh sistemih izraža in ontološko utemeljuje. Primerjava je izpeljana po metafizični triadi Absolut – svet – človek in sklenjena z vprašanjem, kaj se ob uresničitvi zgodi z razliko med človekom in Absolutom. Pokaže se izrazita konvergenca v opisih, ki pa je vpeta v različni ontološki strukturi. Pri Eckhartu je zedinjenje prejeto, posredovano in ne-absorptivno, saj ustvarjeno bitje ostane razločeno v svoji formalni biti. Pri advajti pa se ob odpravi nevednosti pokaže, da razlike med atmanom (ātman) in brahmanom (brahman) nikoli ni bilo. Izraz »enost« zato v obeh tradicijah ne označuje istega filozofskega pojma.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:18:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
