Vloga pripovedovalcev pri oblikovanju ženskih likov v romanih Da me je strah? Maruše Krese in To noč sem jo videl Draga JančarjaBožič Lapanja, Živa (Avtor) Jež, Andraž (Mentor) Kos, Matevž (Mentor) slovenska književnostDrago Jančar: To noč sem jo videlMaruša Krese: Da me je strah?feministična literarna teorijanaratologijapripovedovalecfokalizacijaženski likispolni stereotipiDiplomsko delo obravnava vlogo pripovedovalca pri oblikovanju ženskih likov v sodobnem slovenskem romanu, in sicer na primeru romanov Da me je strah? Maruše Krese in To noč sem jo videl Draga Jančarja. Izhodiščna teza je, da ženski literarni lik ni le vsota svojih dejanj, temveč je odvisen predvsem od tega, kdo o njem pripoveduje, iz katere perspektive in s kakšno stopnjo zanesljivosti. Teoretični del povezuje naratološki aparat (tipologija pripovedovalca, fokalizacija, zanesljivost) s temeljnimi pojmi feministične literarne teorije (osebni glas, nomadski subjekt, spolni stereotipi). Analiza pokaže dve nasprotni rešitvi istega problema: protagonistka romana Da me je strah? svojo zgodbo pripoveduje sama, kar ji zagotavlja resnično, a zgodovinsko omejeno subjektiviteto, Veronika Zarnik iz romana To noč sem jo videl pa svojega lastnega glasu nikoli ne dobi, saj njeno podobo v celoti sestavijo pričevanja petih drugih, nezanesljivih pripovedovalcev. Primerjava pokaže, da pripovedna struktura ni nevtralna, temveč aktivno soustvarja (ali onemogoča) žensko subjektiviteto. Ključne besede: slovenska književnost, Drago Jančar: To noč sem jo videl, Maruša Krese: Da me je strah?, feministična literarna teorija, naratologija, pripovedovalec, fokalizacija, ženski liki, spolni stereotipi20262026-09-25 07:18:15Diplomsko delo/naloga188638sl