<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188622"><dc:title>Razlike v potenciacijskem učinku različnih tipov mišičnega naprezanja pri prvi ponovitvi vaje v seriji</dc:title><dc:creator>Trstenjak,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poudarjena ekscentrična obremenitev</dc:subject><dc:subject>ekscentrično naprezanje</dc:subject><dc:subject>koncentrično 
naprezanje</dc:subject><dc:subject>izometrično naprezanje</dc:subject><dc:subject>skrček</dc:subject><dc:description>Metoda poudarjene ekscentrične obremenitve v prvi ponovitvi (PEO) vaje v seriji je nov pristop k 
vadbi za moč. Prva ponovitev, izvedena po tej metodi, pri kateri pri spustu bremena uporabimo 
večje breme kot pri dvigu in vseh naslednjih ponovitvah, naj bi izboljšala izvedbo nadaljnjih 
ponovitev v isti seriji. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri izmed tipov mišičnega naprezanja 
(ekscentrični, koncentrični, izometrični) v največji meri vpliva na mehanske spremenljivke 
nadaljnjih eksplozivnih koncentričnih ponovitev iztega kolena na trenažerju in na mehanske 
spremenljivke skrčka iztegovalk kolena. Izvedli smo sedem eksplozivnih koncentričnih ponovitev 
oziroma izzvali pet skrčkov v intervalu od 5 do 60 sekund po potenciacijskih protokolih. V raziskavi 
je sodelovalo 16 moških. V naključnem vrstnem redu smo izvedli štiri protokole (tri
eksperimentalne in enega kontrolnega). Meritve smo izvedli na trenažerju za izteg kolena 
(enonožna izvedba). Učinek na eksplozivne koncentrične ponovitve smo ovrednotili na osnovi
spremenljivk največjega navora, največjega prirastka navora v 100-ms intervalu, impulza navora v 
prvih 100 ms, indeksa moči, največjega prirastka amplitude EMG v 100-ms intervalu in prirastka 
amplitude EMG v prvih 100 ms. Učinek na skrčke smo ovrednotili na osnovi spremenljivk
kontrakcijskega časa, amplitude skrčka, polovičnega relaksacijskega časa, amplitude M-vala in
največje hitrosti prirastka navora skrčka. Rezultati eksplozivnih koncentričnih ponovitev niso 
pokazali razlik med tipi mišičnega naprezanja. Rezultati skrčkov so pokazali statistično značilne 
razlike med kontrolnim in eksperimentalnimi protokoli ter med eksperimentalnimi protokoli. 
Največje spremembe v primerjavi s kontrolnim pogojem so bile ugotovljene po izometričnem 
protokolu, in sicer pri spremenljivkah amplitude skrčka in največje hitrosti prirastka navora. 
Spremembe skrčka se ujemajo s pojavom poaktivacijske potenciacije (PAP). Rezultati 
ekscentričnega in koncentričnega protokola so bili podobni. Menimo, da je bil izometrični 
protokol najučinkovitejši zaradi specifičnosti gibalnega vzorca med potenciacijsko ponovitvijo in 
položajem, v katerem smo izmerili učinke na skrček (potenciacijsko ponovitev in meritve skrčkov
smo izvedli na izometričen način pri 60° upogiba v kolenu). Ugotovitve kažejo, da tip predhodnega 
mišičnega naprezanja vpliva na izraženost PAP (na osnovi meritev mišičnega skrčka). Učinka na 
eksplozivne koncentrične ponovitve znotraj serije vadbe za moč v tej raziskavi ni bilo mogoče 
zanesljivo potrditi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-25 07:15:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188622</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
