<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188599"><dc:title>Povezanost enakosti spolov z gospodarsko razvitostjo držav članic Evropske unije</dc:title><dc:creator>Boršić,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>enakost spolov</dc:subject><dc:subject>gospodarska razvitost</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>produktivnost</dc:subject><dc:description>Enakost spolov predstavlja eno temeljnih vrednot Evropske unije in pomemben
dejavnik, povezan z družbenim in gospodarskim razvojem. V zadnjih desetletjih se je
razumevanje enakosti spolov razširilo iz vprašanja socialne pravičnosti na področje
ekonomskih politik, saj številne raziskave poudarjajo njeno povezanost z gospodarsko
razvitostjo, produktivnostjo in inovativnostjo. Kljub napredku na ravni Evropske unije
med državami članicami še vedno obstajajo pomembne razlike pri doseganju enakosti
spolov, ki se odražajo tudi v različnih gospodarskih rezultatih.
Rezultati raziskave kažejo, da med državami članicami Evropske unije obstajajo
precejšnje razlike v stopnji enakosti spolov. Države z nadpovprečno stopnjo enakosti
spolov, zlasti Švedska, dosegajo višje vrednosti indeksa enakosti spolov, visoko
stopnjo zaposlenosti žensk in večjo zastopanost žensk na položajih odločanja.
Nasprotno države s podpovprečno stopnjo enakosti spolov praviloma beležijo nižje
vrednosti indeksa enakosti spolov, nižjo zaposlenost žensk in večje ovire pri
vključevanju žensk v politično in gospodarsko odločanje. Rezultati analize kažejo na
pozitivno povezanost med višjo stopnjo enakosti spolov in ugodnejšimi gospodarskimi
rezultati. Večja vključenost žensk na trg dela lahko prispeva k učinkovitejši uporabi
človeškega kapitala, višji produktivnosti in večjemu inovacijskemu potencialu.
Primerjalna analiza Slovenije in Švedske je pokazala, da Švedska dosega boljše
rezultate na večini področij Indeksa enakosti spolov, predvsem na področju moči in
zastopanosti žensk v procesih odločanja. Slovenija pa dosega ugodnejše rezultate na
področju denarja, kjer so razlike med ženskami in moškimi manj izrazite. Ugotovitve
kažejo, da so politike enakosti spolov lahko povezane z gospodarsko uspešnostjo
držav, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi širše institucionalne in družbene
značilnosti.</dc:description><dc:publisher>[E. Boršić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 10:19:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188599</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>