<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188587"><dc:title>Geokemične lastnosti kamnin in tal zgornjega toka Mislinje</dc:title><dc:creator>Omejec,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lojen,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogan Šmuc,	Nastja	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>kemična sestava</dc:subject><dc:subject>geokemija</dc:subject><dc:subject>izotopska sestava</dc:subject><dc:subject>XRF</dc:subject><dc:subject>XRD</dc:subject><dc:description>Izotopi predstavljajo ključno orodje za preučevanje izvora, napajanja in interakcij vode v okolju. Za pridobitev osnovnega geokemičnega ozadja na območju Mislinjskega grabna smo analizirali izotopsko sestavo organskega ogljika (δ13Corg) in dušika (δ15N) tal ter rezultate dopolnili z mineralno in elementno sestavo tal in kamnin. 
Kamnine sem makroskopsko opisala in ocenila deleže posameznih mineralov. Mineralno sestavo gnajsa (K1), amfibolita (K3) in pripadajočih tal (T1; T3) smo analizirali z  XRD. Kemično sestavo vseh vzorcev smo preverili z XRF. Izotopsko sestavo tal smo izmerili z masno spektroskopijo. 
Tla na gnajsu (T1) so ohranila podobno mineralno sestavo kot kamnina (K1): prisotni so kremen, K-glinenci, plagioklazi, sljude  in klorit. V amfibolitu (K3) se rogovača, plagioklaz, kremen, epidot, klorit in muskovit, v tleh (T3) muskovit, klorit, rogovača, kremen, plagioklazi in epidot. Največjo variabilnost med vzorci istega tipa kamnine kažejo blestniki (K2c, K2d, K5), predvsem po vsebnostih Al2O3 in K2O. 
Felzične kamnine (gnajs, blestnik, dacit, granodiorit, diaftorit) imajo v primerjavi z kamninami z bolj mafično sestavo (amfibolit, andezit) višje vsebnosti SiO2, Al2O3, K2O, Ba, Cr, Mo, Pb, Rb, Zn in Zr ter nižje Fe2O3, MgO, CaO, Na2O, TiO2, P2O5, MnO, As, Cu in Sn. Kemične razlike med skupinama so večje kot razlike med tlemi nastalimi na njih. Kljub temu lahko glede na vsebnosti SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, Zr, Ni, Rb, Sc, Sr, Zn sklepamo na tip matične podlage. Mineralna in geokemična sestava tal ni popolnoma enaka sestavi matične podlage. 
Tla so bogata z organsko snovjo (do 10 % Corg). Na območju prevladujejo C3 rastline (δ 13C je med -25 in -27 ‰). Vrednost izotopske sestave dušika se v vzorcih tal pojavlja v razponu od -0,21 do +2,71 ‰.</dc:description><dc:publisher>D. Omejec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 09:00:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
