<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188561"><dc:title>Analiza uspešnosti fašin za stabilizacijo brežin na izbranih lokacijah v Železnikih</dc:title><dc:creator>Demšar,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fašine</dc:subject><dc:subject>erozija</dc:subject><dc:subject>naklon terena</dc:subject><dc:subject>relief</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavana uporaba fašin za stabilizacijo brežin na izbranih erozijskih žariščih v okolici Železnikov, natančneje na območjih Hrastnik in Sveti Tomaž v revirju Luša. V raziskavo je bilo vključenih deset sanacijskih objektov, na katerih je bilo evidentiranih 70 fašin. Intenzivnost erozijskih procesov je bila določena iz primerjave digitalnih modelov reliefa, izdelanih iz podatkov zračnega laserskega skeniranja za leti 2014 in 2023. Učinkovitost fašin je bila ovrednotena na podlagi terenskih meritev ter opazovanja stanja objektov. Na terenu so bili s tahimetrom izmerjeni položaji fašin, popisane pa so bile njihove konstrukcijske značilnosti, število in premeri vej v snopih, število in premeri količkov ter stanje posameznih objektov. Skupna površina analiziranih objektov je znašala 618,6 m2, skupna dolžina vseh fašin pa 334,3 m. Rezultati kažejo, da se objekti razlikujejo po naklonu terena, gostoti fašin, dimenzijah uporabljenega materiala in načinu sidranja. Največje spremembe reliefa so bile ugotovljene na lokacijah Sveti Tomaž 1, Hrastnik 2 in Hrastnik 1. Največje znižanje terena je bilo izmerjeno na lokaciji Sveti Tomaž 1, kjer je doseglo 3,2 m, največje povprečno znižanje pa na lokaciji Hrastnik 2, kjer je znašalo 1,4 m. Raziskava kaže, da je učinkovitost fašin odvisna predvsem od naklona terena, globine tal, kakovosti sidranja in konstrukcijske zasnove fašin. Fašine so se izkazale kot učinkovit biotehnični ukrep na lokacijah z dovolj globokimi tlemi in manj izrazitimi pobočnimi procesi. Na zelo strmih in plitvih tleh je bila njihova učinkovitost omejena, kar potrjujeta objekta Hrastnik 4 in Hrastnik 6, kjer stabilizacija ni bila uspešna. Pri naklonih nad 100 % je zato uporaba fašin smiselna le ob gostejšem sidranju, ustrezni globini tal in po potrebi v kombinaciji z drugimi stabilizacijskimi ukrepi.</dc:description><dc:publisher>[P. Demšar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-24 08:36:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188561</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
