<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188492"><dc:title>KVANTITATIVNA ANALIZA POMENA IN RAZVOJA KOMPETENC V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTI</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>razvoj kompetenc</dc:subject><dc:subject>razkorak</dc:subject><dc:subject>ravnanje z zaposlenimi</dc:subject><dc:subject>farmacevtska industrija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pomen kompetenc zaposlenih in podporo njihovemu razvoju v izbranih slovenskih farmacevtskih organizacijah. Namen raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju pomena kompetenc in podpore njihovemu razvoju v slovenskih farmacevtskih organizacijah. Cilj raziskave je analizirati, kako zaposleni ocenjujejo pomen posameznih kompetenc, v kolikšni meri organizacije podpirajo njihov razvoj in ali obstaja razkorak med zaznanim pomenom in podporo. Poseben poudarek je namenjen tudi primerjavi med organizacijami in presoji skladnosti z mednarodnimi smernicami.
Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v treh farmacevtskih organizacijah, pri čemer so v analizo vključeni 104 sodelujoči. Podatki so analizirani z uporabo deskriptivne statistike, izračuna razkorakov, t-testa in analize variance (ANOVA). Kompetence so združene v pet vsebinskih sklopov, kar omogoči boljšo preglednost in interpretacijo rezultatov.
Rezultati raziskave kažejo, da sodelujoči v raziskavi kompetencam pripisujejo visoko stopnjo pomembnosti, zlasti na področju kakovosti, regulative in strokovnega znanja. Hkrati pa je ugotovljena nižja stopnja podpore razvoju kompetenc, kar se odraža v statistično značilnih razkorakih pri večini skupin kompetenc. Največji razkoraki so zaznani pri socialnih, kognitivnih ter osebnih in razvojnih kompetencah. Primerjava med organizacijami pokaže, da se organizacije razlikujejo predvsem v podpori razvoju kompetenc, medtem ko je zaznavanje njihovega pomena relativno enotno.
Na podlagi primerjave z mednarodnimi smernicami je ugotovljeno, da organizacije ne dosegajo v celoti ravni podpore, ki jo predvidevajo sodobni regulatorni in strokovni okviri. Magistrsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju kompetenčnih vrzeli in ponuja izhodišča za izboljšanje procesov ravnanja z zaposlenimi v farmacevtskih organizacijah. V vzorcu je opazen večji delež mlajših zaposlenih ter zaposlenih s krajšo delovno dobo, prav tako pa je večji delež sodelujočih zaposlen v podpornih funkcijah. Zaradi navedenega vzorec ni v celoti reprezentativen za celotno populacijo zaposlenih v farmacevtskih organizacijah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-23 13:40:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188492</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
