<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188465"><dc:title>Strategije uličnega mladinskega dela pri premagovanju izzivov sodobne mladine v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Praprotnik,	Maks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ulično mladinsko delo</dc:subject><dc:subject>delo z mladimi</dc:subject><dc:subject>vzpostavljanje odnosa z mladimi</dc:subject><dc:subject>terensko delo</dc:subject><dc:subject>aktivna vključenost mladih</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskoval strategije uličnega mladinskega dela. V teoretičnem delu sem najprej opredelil mlade v sodobni družbi in probleme sodobne mladine. Opredelil sem specifike mladinskega, terenskega in uličnega dela ter opisal strategije uličnega mladinskega dela. Opisal sem kompetence, ki jih ulični mladinski delavci potrebujejo pri svojem delu in navedel družbene determinante, ki vplivajo na delo uličnih mladinskih delavcev. Teoretični del sem sklenil s povezavo uličnega mladinskega dela s skupnostnim delom in opisal proces koordinacije različnih organizacij. Raziskava je kvalitativna, podatke sem zbiral z metodo spraševanja. Uporabljen merski instrument so smernice za intervju, ki so zajemale 25 odprtih in polodprtih vprašanj. Populacijo so sestavljali ulični mladinski delavci, ki delo vsaj eno leto opravljajo v Sloveniji. Uporabil sem namensko vzorčenje, vzorec pa sestavlja 10 enot. Podatke sem analiziral kvalitativno s pomočjo odprtega in osnega kodiranja. Rezultati so pokazali, da ulični mladinski delavci stik vzpostavijo z mladimi, ki niso vključeni v nobeno aktivnost, oz. niso samozadostni. Prvi stik z mladimi ulični mladinski delavci vzpostavljajo na različne načine, kar zajema športne in družabne igre, pogovor in prigrizke. Ulični mladinski delavci svoje delo prilagajajo mladim predvsem na individualne potrebe posameznika, upoštevajo pa tudi specifike za delo z določenimi skupinami mladih. Osebne značilnosti uličnih mladinskih delavcev morajo biti za kvalitetno delo podprte s strokovnim znanjem. Ulični mladinski delavci morajo gojiti spoštljiv in sprejemajoč odnos do mladih in se ravnati po etičnih načelih dela z mladimi. Za vzpostavljanje in ohranjanje odnosa z mladimi je pomembna kontinuirana prisotnost na terenu ter vzpostavljanje zaupanja in varnega odnosa. Mladi so ves čas aktivno vključeni v proces dela, kar zajema tudi možnost odločanja o aktivnostih na terenu in ustvarjanje lastnih projektov. Izzive uličnega mladinskega dela sestavljajo tako izzivi pri delu z mladimi, kot tudi organizacijski in sistemski izzivi. Etične dileme, ki se pojavljajo pri delu uličnih mladinskih delavcev, zajemajo predvsem dileme pri postavljanju profesionalnih meja in dileme pri strokovni presoji, ko je zaradi varnosti mlade osebe potrebno ukrepanje in povezovanje z drugimi relevantnimi službami. Za uspešno delo je pomembna odprta komunikacija in aktivno poslušanje mladih. Rezultati so pokazali, da je pri delu ključno sodelovanje s sodelavci, intervizija, supervizija in strokovna podpora koordinatorja, kar so tudi glavni načini spoprijemanja z izzivi pri delu. Predlagam refleksijo, supervizije in intervizije kot obvezen del uličnega mladinskega dela in ne kot dodatno podporno orodje in nevsiljiv pristop kot ključno metodo dela. Navedem predlog sprotnega izobraževanja uličnih mladinskih delavcev in raziskave iz perspektive mladih. Navedem tudi predlog raziskave, usmerjene v specifične skupine mladih, kot so npr. LGBT+ mladi in mladi iz priseljenih družin. Predlagam tudi raziskovanje učinkov uličnega mladinskega dela skozi daljše časovno okolje. Smiselno bi bilo primerjati ulično mladinsko delo v različnih lokalnih okoljih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-23 09:00:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188465</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
