Odnos mladih do pitja alkohola: med družbenimi in vrstniškimi normami ter osebno odločitvijoSkrt, Kaja (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) mladialkoholodnos do alkoholadružbene normevrstniške normeosebna odločitevMagistrsko delo obravnava odnos mladih do pitja alkohola. Osrednji raziskovalni problem izhaja iz napetosti med družbeno normalizacijo alkohola in njegovimi tveganimi posledicami ter se osredotoča na proces oblikovanja, doživljanja in reprodukcije norm glede pitja alkohola med mladimi. Cilj raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju teh procesov in njihovega vpliva na osebne odločitve in prihodnja pričakovanja mladih glede pitja alkohola. V teoretičnem delu obravnavam pitje alkohola kot družbeni in kulturni pojav, pri čemer predstavljam teorije družbenih norm in značilnosti pitja alkohola v slovenskem prostoru. Nadalje obravnavam mladostništvo kot razvojno in socialno obdobje, s poudarkom na oblikovanju identitete, socializaciji in tveganih vedenjih. Obravnavam še odnos mladih do pitja alkohola, razširjenost pitja in dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike. V zaključnem delu predstavljam še vidike socialnega dela na področju mladostniškega pitja alkohola. Raziskovalni del predstavlja kvalitativna raziskava, v kateri sem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev zbrala pripovedi dvanajstih mladih, starih med 23 in 27 let, o njihovih izkušnjah s pitjem (šest oseb) oziroma ne pitjem alkohola (šest oseb). Osredotočila sem se na doživljanje vrstniških in družbenih norm glede pitja alkohola. Posebno pozornost sem namenila tudi procesu oblikovanja osebnih odločitev mladih glede pitja alkohola ter njihovim pričakovanjem glede lastnega pitja v prihodnosti. Rezultati kažejo na normalizacijo pitja in visoko postavljen prag njegove sprejemljivosti med mladimi, udeleženimi v raziskavi. Pitje alkohola se od njih pričakuje, neizpolnjevanje teh pričakovanj pa spremljajo različne oblike socialnega pritiska. Pri oblikovanju in reproduciranju norm glede pitja alkohola so izpostavili tako družino kot vrstnike. Večji pomen pri oblikovanju so pripisovali družini, pri reprodukciji pa vrstnikom. Vlogo pri ohranjanju in reproduciranju norm pripisujejo tudi medijem in družbenim normam. Udeleženci v raziskavi zaznavajo pozitivne spremembe v normah glede pitja alkohola, ki jih pripisujejo predvsem večji ozaveščenosti o njegovih posledicah. Medtem ko sogovornice, ki alkohol uživajo, osebno odločitev o pitju ali nepitju doživljajo kot deloma omejeno, abstinenti in abstinentke v raziskavi to odločitev razumejo kot svobodno. Odločitev za abstinenco praviloma doživljajo kot trajno. Tiste sogovornice, ki alkohol uživajo, v prihodnosti predvidevajo bodisi ohranjanje bodisi zmanjšanje pitja. Rešitve za problematiko pitja med mladimi sogovornice in sogovorniki vidijo v zakonskih ukrepih, družbenih spremembah in preventivi.20262026-09-23 09:00:39Magistrsko delo/naloga188462sl