Ranljivost vira pitne vode Brestovica na podnebne spremembeŠtern, Marko (Avtor) Čenčur Curk, Barbara (Mentor) Verbovšek, Timotej (Član komisije za zagovor) Žvab Rožič, Petra (Član komisije za zagovor) podnebne spremembevodni vir Brestovicakraški vodonosnikranljivostpodzemna vodaPodnebne spremembe vplivajo na količinsko in kakovostno stanje vodnih virov ter s tem na zanesljivost oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Namen magistrske naloge je oceniti ranljivost vodnega vira Brestovica na podnebne spremembe ter opredeliti ključne dejavnike, ki vplivajo na njegovo dolgoročno razpoložljivost. Vodni vir Brestovica je del čezmejnega kraškega vodonosnega sistema Klasičnega krasa, za katerega so značilni visoka prepustnost karbonatnih kamnin, hitro napajanje in hiter pretok podzemne vode skozi kraške strukture. V nalogi je analizirano obstoječe stanje podnebja na območju Brestovice na podlagi podatkov meteorološke postaje Tomaj–Godnje ter ocenjenih trendov temperatur zraka, padavin, evapotranspiracije in vodne bilance. Za oceno prihodnjih sprememb so uporabljene podnebne projekcije za obdobje 2041–2070 po scenariju RCP4.5 ter za obdobje 2071–2100 po scenarijih RCP4.5 in RCP8.5. Vodna bilanca in napajanje podzemne vode vodonosnika sta ocenjena z uporabo hidrološkega modela GROWA- SI. V okviru analize ranljivosti vodonosnika Brestovica so obravnavani kazalci podnebne nevarnosti, kazalniki izpostavljenosti in občutljivosti vodnega vira na podnebne spremembe ter njegovo obstoječe količinsko in kemijsko stanje, raba, varovanje ter sposobnost prilagajanja. Rezultati kažejo, da bodo podnebne spremembe pomembno vplivale predvsem na sezonsko razpoložljivost podzemne vode v viru pitne vode Brestovica. Projekcije kažejo povečanje temperature zraka in evapotranspiracije ter zmanjšanje razpoložljivosti podzemne vode za napajanje vodonosnika v poletnem obdobju, zaradi česar se povečuje občutljivost vodnega vira. Analiza odziva podzemne vode na padavine je pokazala hitro odzivnost kraškega vodonosnika, za katero so značilni hitri dvigi in upadi gladine podzemne vode ter razmeroma majhna retencijska sposobnost. V referenčnem obdobju sta bila ranljivost in tveganje ocenjena kot zmerna, v vseh obravnavanih prihodnjih scenarijih pa kot visoka. Rezultati kažejo, da bo za zmanjšanje prihodnje ranljivosti pomembno izvajanje prilagoditvenih ukrepov, predvsem na področju učinkovitejšega upravljanja vodnih virov, zmanjševanja izgub v vodovodnem omrežju, zagotavljanja rezervnih vodnih virov ter prilagajanja porabe razpoložljivim količinam vode.M. Štern20262026-09-23 09:00:09Magistrsko delo/naloga188460sl