<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188412"><dc:title>Pirati in piratstvo konec 17. in v začetku 18. stoletja</dc:title><dc:creator>Jajalo,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pirati</dc:subject><dc:subject>piratstvo</dc:subject><dc:subject>piratska zatočišča</dc:subject><dc:subject>socialno- ekonomske spremembe</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo želi prikazati razmere in pogoje za razcvet piratstva v tako imenovani zlati dobi, ki se odvija od konca 17., ter vse do začetka 18. stoletja. Obdobje je zelo zanimivo in pestro z mnogimi dogodki, ki so pretresli družbo kot celoto in pustili svoj pečat v zgodovini. Obdobje zaznamuje pestro prepletanje socialno-ekonomskih družbenih problemov, rivalstva med velikimi pomorskimi silami ter boj družbe za avtonomnost na odprtem morju. Piratstvo je predstavljalo pobeg iz tedanjih ekonomskih in delavnih razmer na morju ter potencial z ogromnim zaslužkom in večno svobodo. Svetovne velesile so videle v piratstvu potencial za slabšanje moči svojih nasprotnikov in rivalov, zato so piratstvo na skrivaj podpirale. Taka zapletena geopolitična situacija je bila idealna za razcvet piratske skupnosti. Tako so se razvila piratska zatočišča kot so na primer Port Royal in Nassau. V teh zatočiščih so se oblikovale primarne oblike demokratičnega vladanja, ki so bile velik kontrast dotedanji svetovni politiki, kjer so vladali različni monarhi. Do upada piratstva je prišlo šele, ko so te monarhije organizirale odprave za boj proti piratstvu, kjer so jih lovili, kaznovali, zaprli v zapore in najbolj ugledne pirate usmrtili na javnih prizoriščih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-23 07:15:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188412</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
