<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188324"><dc:title>Življenje s Sjögrenovim sindromom – študija dveh primerov</dc:title><dc:creator>Bratina,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huzjan,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>revmatične bolezni</dc:subject><dc:subject>model PEOP</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Sjögrenov sindrom je sistemska revmatska bolezen, ki prizadene žleze z zunanjim izločanjem. Poleg značilne suhosti sluznic se lahko pojavijo bolečine in vnetja mišic ter sklepov, prizadetost živčevja in notranjih organov. Osebe pogosto poročajo o bolečini, utrujenosti in motnjah spanja. Zaradi manj opaznih težav so te osebe v družbi pogosto nerazumljene in spregledane. Uspešno obvladovanje simptomov ter razvijanje strategij za lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti pomembno prispevata h kakovosti njihovega življenja. Namen: Namen diplomskega dela je opisati osebne in okoljske dejavnike pri dveh uporabnicah s Sjӧgrenovim sindromom ter raziskati, kako se ti dejavniki odražajo pri izvajanju njunih okupacij, na kakšen način se spoprijemata s težavami pri izvedbi ter kakšna je pri tem vloga delovne terapije. Metode dela: Narejena je bila študija dveh primerov. Za raziskovanje vloge delovne terapije je bil intervju izveden tudi z delovno terapevtko. Zbrani material smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo, pri kateri je bil uporabljen tako induktivni kot deduktivni pristop. Rezultati: Z deduktivnim pristopom, ki je temeljil na PEOP modelu, so bile kode razdeljene v štiri kategorije: osebni dejavniki, okoljski dejavniki, okupacija in izvedba okupacij. Pri raziskovanju vloge delovne terapije so bile z induktivnim pristopom oblikovane naslednje kategorije: vrednotenje in načrtovanje obravnave, intervencije ter dejavniki, ki vplivajo na proces delovne terapije. Rezultati so pokazali, da se kljub enaki diagnozi osebni in okoljski dejavniki uporabnic razlikujejo, kar se odraža tudi v različnih izkušnjah pri izvajanju okupacij. Sčasoma in ob podpori delovne terapevtke sta razvili različne strategije spoprijemanja s težavami pri izvedbi okupacij. Razprava in zaključek: V skladu z obstoječo literaturo se tudi pri uporabnicah, vključenih v našo raziskavo, težave pojavljajo na vseh področjih okupacij. Pri izvedbi okupacij sta zaznana povečan fizični napor in zmanjšana učinkovitost, zaradi česar  uporabnici izvedbo prilagajata z uporabo pripomočkov in s spremenjenimi načini izvajanja. Pri tem ima pomembno vlogo vključenost v delovno terapijo, pri kateri smo prepoznali pomankanje specifičnih delovnoterapevtskih ocenjevanj in intervencij za osebe s Sjӧgrenovim sindromom. Naši rezultati ponujajo iztočnico za nadaljnje raziskave in oblikovanje jasnih smernic v klinični praksi, kar bi prispevalo k višji kakovosti življenja oseb s Sjӧgrenovim sindromom.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188324</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
