<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188322"><dc:title>Nefarmakološki pristopi k ponavljajočim se okužbam sečil pri ženskah</dc:title><dc:creator>Čuk,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>komplementarno zdravljenje</dc:subject><dc:subject>antibiotična rezistenca</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:description>Uvod: O ponavljajočih se okužbah sečil govorimo pri pojavu vsaj treh okužb letno ali vsaj dveh v preteklih šestih mesecih, potrjenih z urinokulturo. Zaradi nenadnega in bolečega poteka ter pogostih ponovitev predstavljajo psihološko, klinično in socio-ekonomsko breme. Prva izbira pri zdravljenju so antibiotiki, a je zaradi številnih neželenih učinkov in nevarnosti razvoja antibiotične rezistence vedno večje število raziskav usmerjeno na preučevanje nefarmakoloških pristopov. Namen: Raziskati nefarmakološke pristope k preprečevanju ponavljajočih se okužb sečil pri ženskah ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri uporabi teh pristopov, zdravstveni vzgoji in celostni obravnavi žensk s ponavljajočimi se okužbami sečil. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo ter pregledali strokovno in znanstveno literaturo v angleškem jeziku, objavljeno v zadnjih deset let. Iskanje je potekalo od aprila 2025 do julija 2026 v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate in Cochrane Library, v iskalniku PubMed ter po referenčnih seznamih že identificirane literature. V končni pregled je bilo vključenih 16 raziskav. Rezultati: Vsi obravnavani nefarmakološki pristopi so se izkazali kot varni za uporabo, a učinkovitosti le-teh ni bilo mogoče zagotoviti zaradi pomanjkanja sodobnejših, metodološko visoko kakovostnih raziskav z večjimi vzorci udeleženk. Najbolj dosleden zaščitni učinek so pokazale brusnice, medtem ko so bili rezultati raziskav, ki so preučevale D-manozo, precej neenotni. Tudi probiotiki so pokazali obetavne rezultate, vendar so naše ugotovitve temeljile na eni sami raziskavi. Akupunktura se je izkazala kot pristop, ki bi lahko bil učinkovit ob dolgoročnem izvajanju. Pristopi, kot so povečan vnos tekočin in higienske ter vedenjske navade, se sicer niso pokazali kot zelo učinkoviti, a se uporaba le-teh svetuje v vsakdanjem življenju, saj so varni in preprosti za izvedbo. Izobraževanje pacientk izboljša njihovo znanje in vedenje, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje ponovitev okužb, v praksi pa ga izvajajo tudi medicinske sestre. Razprava in zaključek: Kateri nefarmakološki pristop je najprimernejši, je odvisno od značilnosti in želja posameznice. Za uspešno preprečevanje ponovitev je ključnega pomena ustrezno znanje tako zdravstvenih delavcev kot tudi pacientk. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri izobraževanju, svetovanju in podpori pacientkam, vendar je njena vloga pri tej problematiki v literaturi obravnavana bolj posredno, kar kaže na potrebo po nadaljnjih raziskavah na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[V. Čuk]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:45:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
