<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188316"><dc:title>Vadba kot moralna praksa: Pomen fitnesa, telesnega ideala in discipline v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Jovanovič Horvat,	Valentino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajič,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Telesna vadba</dc:subject><dc:subject>moralna praksa</dc:subject><dc:subject>samonadzor</dc:subject><dc:subject>antropologija telesa</dc:subject><dc:subject>družbene norme zdravja</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih opažam, da telesna vadba med mladimi odraslimi v Sloveniji ni več zgolj prostovoljna rekreacija, temveč vse pogosteje deluje kot moralna praksa, povezana z družbenimi normami zdravja, samonadzora in produktivnosti. Opažam, da tudi posamezniki, ki se prej niso ukvarjali z vadbo, danes občutijo pritisk, da »nekaj naredijo zase«. Zato tečejo, obiskujejo fitnes, spremljajo prehrano in svoj napredek beležijo z aplikacijami. V magistrskem delu zato raziskujem, kako se med mladimi sploh izoblikuje ta občutek dolžnosti do športne aktivnosti. Zanima me, kako se pri tem povezujeta družbena podoba zdravega in urejenega telesa ter osebni pogled posameznika na telo kot lastni projekt. Moj cilj je ugotoviti, zakaj mladi sploh vadijo, kako šport vključujejo v svoj vsakdan in kakšen pomen mu pripisujejo, bodisi kot obliki skrbi zase, iskanju družbene potrditve ali izrazu moralne odgovornosti do svojega telesa. Raziskavo sem omejil na mlade zaposlene in študente v Ljubljani.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:24:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188316</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
