<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188314"><dc:title>Prostorska analiza in arheološka interpretacija vojaške krajine prve svetovne vojne na Kambreškem</dc:title><dc:creator>Telban,	Ažbe	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vinazza,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž Vrhovnik,	Dimitrij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Soška fronta</dc:subject><dc:subject>prva svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>arheologija modernih konfliktov</dc:subject><dc:subject>zračno lasersko skeniranje</dc:subject><dc:subject>vojna krajina</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava prostorsko analizo in arheološko interpretacijo vojaške krajine prve svetovne vojne na grebenu med vasema Kambreško in Srednje v zahodni Sloveniji, ki je med letoma 1915 in 1917 predstavljal ključno logistično in zaledno točko italijanske vojske s strateškim središčem na vrhu Globočak (809 m). Raziskava združuje štiri metodološke pristope: analizo petih avstro-ogrskih vojaških zemljevidov iz let 1916 in 1917, prostorsko analizo podatkov zračnega laserskega skeniranja z izdelavo digitalnega modela terena in vizualizacij reliefa v programih LAStools, RVT in QGIS, terenski pregled izbranih lokacij ter analizo predmetov iz zasebne Etno-vojne zbirke Lukčeva hiša na Kambreškem.
Primerjava zemljevidov je pokazala postopno poglabljanje in širjenje zaledne infrastrukture med letoma 1916 in 1917; od prvih obrambnih linij in barakarskih naselij do gostejše topniške razporeditve in nove tovorne žičnice. Interpretacija vizualizacij ZLS na 9 km² obravnavanega območja, razdeljenega na pet sektorjev in šestnajst zbiralnih enot, je razkrila 6,39 km strelskih jarkov, 2478 izravnav in vkopov, 525 kraterjev, 12,23 km mulatjer in drugih poti ter 9 vhodov v kaverne. Rezultati so bili preverjeni s terenskim pregledom, katerega izsledki so predstavljeni v katalogu 66 dokumentiranih struktur in 8 površinskih najdb. Dodatno je bilo v interpretacijo vključenih 85 predmetov iz zasebne zbirke, razporejenih v tri kontekstne enote (italijanska vojaška bolnica nad Kambreškim, kaverna s čutaro in pismom na Globočaku ter kaverna s predmeti dveh francoskih topničarjev pri Srednjem), pri čemer je bila izvedena tudi identifikacija lastnikov identifikacijskih ploščic s pomočjo francoskih arhivov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:23:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>