<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=188313"><dc:title>Svetovalni pristopi in samozaznana kompetentnost šolskih svetovalnih delavcev pri individualnem svetovanju osnovnošolcem</dc:title><dc:creator>Jeromel,	Janica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolsko svetovanje</dc:subject><dc:subject>šolski svetovalni delavci</dc:subject><dc:subject>strokovne kompetence</dc:subject><dc:subject>razlike med skupinami</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:description>Čeprav prenovljene programske smernice poudarjajo razvojno-preventivno naravnanost šolske svetovalne službe, individualno delo z učenci ostaja ena najpogostejših oblik dela. Pri tem ostaja malo raziskano, kako se ta praksa dejansko izvaja in kako kompetentne se pri tem počutijo šolski svetovalni delavci. V magistrski nalogi smo zato preučevali prakse individualnega svetovanja osnovnošolcem in razlike med strokovnimi profili (pedagogi, psihologi, socialni pedagogi in socialni delavci ter inkluzivni pedagogi). V raziskavi je sodelovalo 192 svetovalnih delavcev osnovnih šol po vsej Sloveniji, ki so izpolnili spletni vprašalnik. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop, pri čemer smo odgovore na vinjeto in odprto vprašanje analizirali s tematsko analizo. Ugotovili smo, da večina svetovalnih delavcev individualno delo z učenci izvaja vsaj enkrat tedensko, več kot polovica pa mu nameni od dve do sedem ur na teden. Najpogosteje delajo z učenci z vzgojnimi in disciplinskimi težavami ter z učenci s posebnimi potrebami in izvajajo obravnave, dolge med tri in pet srečanj. Pri vseh udeležencih so bili najbolj zastopani interpersonalni pristopi in pristopi skupnih faktorjev. Statistično značilnih razlik med strokovnimi profili nismo ugotovili. 
V odzivih na vinjeto z opisom tipičnega svetovalnega primera smo ugotovili, da svetovalni delavci zbirajo informacije in poskušajo razumeti problem, vzpostavljajo odnos in varen prostor, z učencem delajo individualno, prilagajajo okolje in organizirajo podporo v šoli ter sodelujejo z drugimi deležniki. Po zaključku študija se je na področju individualnega svetovanja dodatno izobraževalo 39 % svetovalnih delavcev. Počutijo se razmeroma kompetentne, izpostavljajo pa potrebe po strokovnem razvoju, strokovni podpori in refleksiji pri delu, konkretnih pripomočkih in usmeritvah za delo, boljših organizacijskih pogojih ter sistemski podpori in sodelovanju. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju praks individualnega svetovanja v osnovnih šolah in ponujajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje ter načrtovanje strokovne podpore in izobraževanj.</dc:description><dc:publisher>[J. Jeromel]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-20 07:23:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>